Razlika manjšinske politike na obeh straneh meje je po besedah Göncza nastala zaradi zgodovinskih dejstev, “železne zavese” v času nekdanje Sovjetske zveze.
Manjšinska politika v Sloveniji je večji razvoj doživela že v času nekdanje Jugoslavije, nadgradnja zakonodaje, ki se dotika manjšinskega vprašanja, pa se obeta v bližnji prihodnosti. László Göncz, poslanec madžarske narodnostne manjšine, je v tokratnem Intervjuju 2.0 spregovoril o manjšinskih vprašanjih, predvsem odnosu oblasti ter o zakonodajnih razlikah in izvajanju manjšinske politike na obeh straneh meje.
Slovenija z manjšinsko politiko vzor v evroobmočju
“Bistvo je, da se uzakonijo neki mehanizmi, ki ustrezajo izzivom 21. stoletja,” je uvodoma spregovoril poslanec madžarske manjšine v državnem zboru, László Göncz. Mehanizmi predlaganega zakona se dotikajo predvsem nadaljnega razvoja in zaščite jezika, predstavlja dodano vrednost okolju. “Vidim upanje, tudi kar se reševanja tega vprašanja tiče, da lahko Slovenija postane vzor v širšem evropskem kontekstu,” je o napovedanih spremembah zakona pojasnil Göncz.
Napačne politične odločitve pripeljale do stanja v Porabju
Enačitev narodne skupnosti na Madžarskem in v Sloveniji je po mnenju govorca izredno težka predsvem iz vidika zgodovinskega razvoja in pristopa nekdanjih državnih oblasti, ki je bila manjšinam nekoliko bolj naklonjena v Sloveniji, kot v sosednji Madžarski pod sovjetskim vplivom. “Manjšinsko vprašanje je bilo precej drugače postavljeno kot s tega vidika takrat bolj demokratični Jugoslaviji,” pravi Göncz in dodaja, da so opazni majhni koraki napredka pri Porabskih Slovencih, vendar so zaradi preteklih napačnih odločitev politike še vedno daleč za slovensko zakonodajo.
Transkripcija pogovora (za slepe in slabovidne)
Projekt financira: 
