Ana Jud, avtorica knjige Operacija Direkt
Knjiga, ki govori o njenem teroristično-novinarskem križevem potu pri časopisu Direkt, v kateri razkriva udbovsko delovanje le-tega, postaja bestseller, Ana pa je ena medijsko odmevnejših žensk v deželi pod Alpami. Zase pravi, da je rojena za življenje v mestu, svojo prihodnost pa med drugim vidi tudi v političnem udejstvovanju. Prav gotovo je ženska, o kateri bomo še slišali.
Kako dolgo že živiš v Ljubljani in kje se je sploh začela tvoja novinarska pot?
V Ljubljani živim sedem, osem let. Moja novinarska pot pa se je začela v Murski Soboti na radiu Viva, kjer sem delala kot »speakerka«. Potem sem malo »plesala« po TV As, zatem pa sem se preselila v Ljubljano. Novinarsko delo, ki je trajalo najdlje, je bilo delo pri POP TV-ju, kjer sem bila tri leta. Sem človek, ki se rad premika. Ne bi se mogla nekje zaposliti in tam ostati celo življenje.
še obiščeš Prekmurje?
V bistvu Prekmurje obiščem zelo malokrat, ker se počutim nekako odtujeno. S starši si nisem zelo blizu. To obžalujem. Vem pa, da jih je to, kar je Direkt pisal o meni, zelo prizadelo, zato se jim iskreno opravičujem. Vem, kako je to v Prekmurju. Vsi sosedje so mislili, da je tisto, kar piše v Direktu, res, ker je pač tisto, kar piše v časopisu, za »male ljudi« vedno resnica, sicer po njihovem mnenju ne bi pisalo v časopisu. Vem, da je bilo staršem zelo nerodno in hudo.
Naslov knjige zveni precej vojaško. Je ta knjiga v nekem smislu vojna? In proti komu, če je?
Knjiga ni vojna proti nikomur, je le razkritje medijsko-političnega sistema, ki deluje v Direktu. Na predstavitvi knjige sem povedala, da to ni napad ne na Direkt ne na Dnevnik, niti ni to napad na nikogar osebno. Niti na Požarja ne. Veš, v knjigi nikomur nisem vdirala v zasebnost, nikogar nisem žalila in ničesar si nisem izmislila. Povedala sem, da me lahko toži kdorkoli … Sama se tožb sicer ne veselim, ker se mi ne ljubi hoditi po sodiščih, vendar se tožb tudi ne bojim, ker vem, da lahko v primeru, če me bo kdo tožil zaradi knjige, vedno zmagam.
Glavni akterji v knjigi so Požar, Omerza in Zavrl. So si karakterno kaj podobni?
Zelo. Vsi trije imajo zelo radi denar in so zanj pripravljeni zelo veliko storiti. Vsi trije so pripravljeni iti čez mejo, kar opisujem v Operaciji Direkt, in vsi trije imajo prekleto dober želodec, da sem jim lastno početje očitno nikoli ne zagnusi, tako kot se je zagnusilo meni.
Mnogim je v oči padla 326. stran knjige, kjer jasno zapišeš, da tudi ti fukaš. S(m)o Slovenci še vedno tako nizko, da ne dojamemo, da je to stvar posameznika in ne celotne javnosti?
Nismo le Slovenke in Slovenci tako nizko. Voajerizem je del človeške narave in vsak rad pokuka v zasebnost drugega človeka. Vendar menim, da je šel Požar predaleč. že tisto, kar je storil Aureliu Juriju, je bilo grozljivo. človeška intima bi morala biti zaščitena oz. tudi je zaščitena, saj imamo zakone in ustavo, ki ščiti naše pravice, toda komercialni mediji, tabloidi, gredo pogosto čez mejo in v gonji za dobičkom kršijo prav vse. Stran 326 sem v knjigi napisala izključno zato, da jasno povem, da je spolnost nekaj normalnega, da ima vsakdo to pravico početi, nihče pa nima pravice tega razkrivati v medijih.
Pišeš že tudi drugo knjigo. Lahko izdaš kaj več o njej?
Druga knjiga bo izšla še letos, bo politično-gospodarska knjiga, ki ne bo osebna. Prva knjiga je morala biti osebna, ker če si sam del nečesa in greš skozi to, se ne moreš delati, da nisi bil nikoli del Direktovega udbovskega sistema. Jaz sem hotela biti iskrena. Nova knjiga, ki nastaja, pa ne bo subjektivna, ker nisem osebno vpletena v stvari, o katerih pišem.
Verjetno zdaj, ko si dobila nazoren vpogled v »teroristično« novinarstvo, spet hrepeniš po svobodnem, neodvisnem novinarstvu?
Dejansko v Sloveniji ni neodvisnega novinarstva. Glej, edina neodvisna stvar je dejansko to, da pač pišeš knjigo, ker te tukaj ne morejo cenzurirati. Pri medijih, ne glede na to, ali je to časopis ali televizija, imaš nekega urednika, ki te nadzira, cenzurira, če je treba. Pri knjigi pa tega ni. Vsak medij ima svojega lastnika. Lastnik je gospodarstvo. V Sloveniji pa sta država in gospodarstvo še vedno zelo povezana. V bistvu je nekaj manj kot polovica slovenskega gospodarstva v lasti države, kar pomeni, da so mediji močno povezani z gospodarstvom in politiko oziroma se politika preko gospodarstva močno vpleta v politiko. Tako da ni nobene neodvisnosti, o čemer pišem tudi v knjigi. V Operaciji Direkt nisem odkrila nobene tople vode. Insajderji vedo, da je vse res, za »male ljudi« pa upam, da bodo verjeli. če ne zdaj, pa enkrat že.
Lahko potegneš kakšne vzporednice med neodvisnim novinarstvom in seksom?
Pri novinarstvu ne doživljaš orgazmov. (smeh)
V enem od intervjujev sem bral, da se zdaj, ko si napisala knjigo, počutiš skesano. Misliš, da je mogoče izbrisati črn madež v očeh ljudi, ki si si ga pridobila s pisanjem laži v Direktu?
To se bo definitivno izbrisalo, vsak dan več ljudi prebere knjigo, vsak dan jih več razmišlja o tem, kar sem napisala. Vsak dan jih več verjame. Eni so mi že odpustili, recimo: Boštjan M. Turk mi je odpustil in sva prijatelja, nekateri, ki sem jih ravno tako grdo prizadela, pa še ne. Verjetno bo trajalo še nekaj časa, da mi bodo odpustili … A preteklosti ne morem spremeniti, lahko pogledam v prihodnost. Bolje, da se kesam pozno, kot pa da se ne kesam nikoli. Vsekakor ne bi rada končala kot Bojan Požar, ampak bi rada iz svojega življenja naredila čim več.
Ali zdaj, ko nisi več novinarka Direkta, še vedno pokadiš dve škatli cigaret dnevno?
Ja (smeh), na žalost, ampak se trudim, da bi nehala. Skrbi pa me to, da je zdaj tudi Mi?o Mrkai? začel kaditi. Izgleda, da ga je pisanje spremne besede za mojo knjigo precej znerviralo. (smeh)
V knjigi pišeš tudi o tem, da bi bila rada vplivna. Na koga bi rada vplivala?
V bistvu sem s to knjigo veliko vpliva že dobila.
Na koga pa?
Na državo.
Se torej v prihodnosti vidiš v politiki?
Verjetno.
Se mogoče že spogleduješ s kakšno politično opcijo?
Politična opcija, s katero se jaz spogledujem, v Sloveniji še ne obstaja in šele počasi nastaja. To je libertarna stranka, ki bo, upam, v Sloveniji kmalu zagledala luč sveta, ker menim, da država nujno potrebuje takšno opcijo.
Kateri od slovenskih politikov je resnično tak kot pred kamero in kateri politik bi bil dober igralec?
Feri Horvat iz SD je pred kamero vedno takšen, kot je v resnici. Dimitrij Rupel bi bil dober igralec.
Bojan Požar o Prekmurcih ne govori lepo. Ko si mu omenila, da si Prekmurka, ti je odvrnil, da ne izgledaš ravno kot kmetica. Lahko to Prekmurci dojemamo kot žalitev?
Ja, tudi jaz sem to dojela kot žalitev. Ampak Bojan Požar je človek, ki ljudi vedno žali. Moraš vedeti tudi to, da se do zdaj še vedno ni bil pripravljen soočiti z mano in se pogovarjati o knjigi. Povabili smo ga na predstavitev knjige in ni prišel, v oddajo Studio City je prišel le pod pogojem, da mu ni bilo komentirati konkretnih navedb iz knjige. Bila sem tudi gostja na Radiu Hit, poklicali so Požarja, da bi mi pripravili presenečenje in bi me med oddajo kaj povprašal v živo, a je ravno tako odklonil. Igra igro na druge načine, daje grde izjave. O meni je tudi zelo grdo pisal, zavoljo česar tožim Direkt. Požar o meni daje izjave, ki so na osebnem nivoju in so žaljive. To se mi ne zdi v redu, ampak takšen je pač njegov način. Kot opažam, on drugače ne zna. Dobro pa je, da lahko vse njegove grde izjave in žaljive objave na sodišču uporabim kot dokaze proti njemu. V bistvu si je v mojem primeru Požar sam izkopal grob.
Ti še vedno grozi?
Ne, v zadnjih dveh tednih so se zadeve zelo umirile, ker je Okrožno sodišče v Ljubljani izdalo odredbo, da Direkt več ne sme pisati o mojem zasebnem življenju. Direkt pa je doletela tudi tožba mene in Mi?a Mrkai?a. Zaradi laži, žaljivk in vdiranja v zasebnost jih toživa za 6 milijonov tolarjev.
Potem si lahko še nekaj časa brez službe …
Saj Finance so izračunale, da mi bo knjiga prinesla okrog 8 milijonov tolarjev … Ampak moraš vedeti, da knjige nisem pisala zaradi denarja. Tudi Direkta ne tožim zaradi denarja. Knjigo sem napisala, ker je bilo to nujno in ni bilo druge poti. Tožim pa jih izključno zato, ker moram ščititi svoje interese. če me nekdo napade na takšen način, kot je Direkt napadel mene, z žaljivkami in lažmi, ga pač tožim.
Pa Direkt toži še kdo poleg tebe in Mrkai?a?
Upam si trditi, da je tri četrtine tega, kar objavi, izmišljenega. Ker sem sama delala tako, ker vem, da tako delajo tudi drugi novinarji in tako dela tudi Požar. Direkt ima zelo veliko tožb. Poleg naju z Mrkai?em ga tožijo tudi Boštjan Penko (za 4 milijone SIT), starši deklic, ki so umrle pred lokalom Lipa in o katerih je Direkt zelo grdo poročal (razglasil jih je za narkomanke, one pa so bile, kot vemo, v resnici poteptane do smrti), jih tožijo za 30 milijonov SIT, Plestenjakovi tožijo, ljudje iz Autocommerca tožijo in še kar nekaj drugih ljudi jih toži. Direkt ima zelo veliko tožb, in kar je najslabše za časopisno hišo Dnevnik, je to, da bo hiša vse te tožbe izgubila.
Se bo Direkt »potunkal« sam?
Direkt se je sam že »potunkal«. Direkt nima nobenih oglaševalcev, nihče noče oglaševati v tem časopisu. Skratka ni reklam, ni denarja. Dnevnik ima, to so objavile Finance pred kakšnim mesecem, zaradi Direkta več kot 400 milijonov SIT izgube. Nimajo nobenega ugleda, naklada je nizka, v bistvu že od začetka bolj ali manj enaka (giblje se tam nekje okrog 30.000). Od tega prodajo le okoli 13.000 izvodov dnevno. Okrog šest tisoč je naročnikov, kar je zelo malo. Tisk je drag, novinarje je treba plačati. In če imajo vsi take plače, kot sem jo imela jaz, potem je to kar precejšen zalogaj … (smeh)
Ta plača je bila skoraj pol milijona tolarjev mesečno …
Ja.
Ali lahko rečeš, da si v času »direktovanja« izgubila občutek morale?
V začetku se mi je zdelo, da to zmorem delati. Ampak potem sem vedno bolj ugotavljala, da to ni to. Grozno je, kadar se te ljudje izogibajo zaradi tega, ker pišeš za Direkt. Jaz sem imela zelo hude moralne mačke, kar je razvidno tudi v knjigi.
Ali je bila prigoda, ko si požrla tablete, poskus samomora ali bolj afekt strahu?
Ne, to ni bil poskus samomora, bil je afekt. Ko doživiš tako zadevo, ko te oblatijo v javnosti, ko objavijo, da pišeš knjigo o svojem seksualnem življenju, pa veš, da to ni res, a ne moreš narediti nič, da bi to preprečil, so občutki res grozni. Sploh ne vem, kako naj to opišem.
Dojemaš afekt strahu kot kazen za tvoje pisanje pri Direktu?
Misliš, da me Bog kaznuje (smeh)? Ne vem, to je bilo Požarjevo maščevanje. Po eni strani je prav, da sem to izkusila, ker sem šele potem končno dojela, kakšen je psihološki terorizem in koliko škode lahko naredi posamezniku. To je zelo boleča izkušnja.
Kar precej prijateljev ti je, ko si pisala za Direkt, obrnilo hrbet. Se zdaj ta situacija kaj spreminja (izboljšuje)?
Se že spreminja. Vsak dan jih ob prebiranju knjige in intervjujev več spozna, kdo je tukaj »bad guy«. Ne jaz, ampak Požar. In Zavrl seveda.
Lahko rečemo, da se glede na to, da si bila kar precej izolirana, po službovanju pri Direktu resocializiraš?
Počasi se vračam med ljudi. Ko sem knjigo pisala, dva oziroma skoraj tri mesece, sem dejansko eno obdobje bila v transu. Zdaj včasih celo jokam, ko se spomnim preteklosti, a sploh ne vem, zakaj. Enostavno mi pritečejo solze. Kamorkoli sem se takrat obrnila, so bile vedno neke govorice o meni. Ne veš, kaj bi naredil. Ampak to je zdaj že na sodišču, saj je grozno, kar sta delala Požar in Zavrl. Naokrog sta pošiljala pornografske zgodbice, ki naj bi jih jaz napisala. Res je bilo grozno. če pomisliš, da živimo v demokratični državi, da smo leta
Kaj je v Sloveniji biti lažje? Rumeni novinar ali kvazipolitik?
Kvazipolitik nisem, tako da ne vem, kako je biti kvazipolitik. Rumeni novinar v Sloveniji pa je biti grozno. Rumeni novinar je res lahko vsak, ki ima pet minut časa in si je sposoben izmisliti kakšno stvar. S tem nočem povedati, da to delajo vsi rumeni novinarji. Povedala sem, da nimam nič proti rumenim novinarjem na splošno. Kakšni delajo čisto ok. Kar pa dela Direkt, res ruši vse meje dobrega okusa, novinarske etike in celo kaznivih dejanj.
Kakšno pa je tvoje mnenje na splošno o slovenskih novinarjih (izločiva rumene novinarje)?
Nekaj jih je, ki jih zelo cenim, imam z njimi zelo dobro komunikacijo. Večina pa je takih, da so zelo hitro pripravljeni ustreči nekomu, zelo hitro se vdajo oziroma se vdajo njihovi uredniki, najsi je to politikom, gospodarstvenikom, oglaševalcem. Skratka, zelo hitro so pripravljeni pisati PR-prispevke zato, da potem napredujejo, dobijo boljšo plačo itd. To je v bistvu korupcija, ampak o tem se v medijih ne govori, kar se meni zdi hecno. Na eni strani se govori, da imamo ogromno korupcije v politiki in gospodarstvu, toda mediji niso nič drugega kot politika in gospodarstvo, kar sva ugotovila že prej pri lastniškem deležu v medijih. Nihče nikoli ne omeni, da imamo korupcijo dejansko tudi v medijih.
Kaže, da ima oglaševalska družba Pristop v slovenskem medijskem prostoru zelo razpete lovke …
To je res. Dan pred izidom knjige je Franci Zavrl dal izjavo za Kanal A, v kateri je povedal, da je nekaj v knjigi res, nekaj pa je Anina znanstvena fantastika. Na dan izida knjige, ko je bil gost v oddaji E+, je povedal, da je vse, kar piše v Operaciji Direkt o njem, res. Tako da …
Napovedal je tudi, da knjiga ne bo bestseller. Zdaj kaže drugače …
To me veseli. Franci Zavrl se je že dvakrat zmotil. Napovedal je, da bo Direkt velik uspeh, najbolj prodajan časopis v Sloveniji, kar se ni zgodilo, in napovedal je, da moja knjiga ne bo bestseller, in tudi tu se je zmotil. V tem trenutku je bestseller. V treh tednih se je prodalo okrog tri tisoč knjig, kar je za Slovenijo že zdaj ogromna številka. Knjiga je v Ljubljani v knjigarni Vale-Novak po prodajanosti na prvem mestu, v Konzorciju Mladinske knjige pa na tretjem.
Znano je prijateljstvo Francija Zavrla in Janeza Janše. Mar to pomeni, da je Janša medijsko zaščiten?
V bistvu Janez Janša in Franci Zavrl nista ravno prijatelja. Nista pa zaradi tega, vsaj kolikor jaz vem, ker bi moral Franci Zavrl poskrbeti za PR gospodarskih reform, na katerih temelji Janšev mandat. Dlede na to, da smo že skoraj na polovici mandata, reform pa ni še nobenih, pomeni, da je Zavrl Janšo pošteno zafrknil. Sicer pa je Zavrl vedno zaveznik le s tistimi, pri katerih lahko profitira.
V knjigi si napovedala projekcijo prihodnosti tabloida Direkt. Si upaš napovedati projekcijo trenutne slovenske vlade?
Mislim, da bo Janez Janša dobil še en mandat, ampak ne zato, ker bi si Janez Janša zaslužil še en mandat. Mislim, da si ga ne zasluži, ker je začel na gospodarskih reformah delati šele sedaj, ko sta do naslednjih parlamentarnih volitev le še dve leti, kar pomeni, da mu reform definitivno ne bo uspelo izpeljati, s tem pa bo prelomil bistveno obljubo, ki jo je dal pred volitvami 2004. No, stvar pa je v tem, da je trenutna opozicija še bolj katastrofalna od koalicije. Kaj pa sploh imamo v opoziciji? LDS, ki razpada? SD, ki se vedno z vsem strinja? Opozicija je žalostna, toda po mojem mnenju bo bodoča koalicija, ki jo lahko pričakujemo po volitvah 2008, v partnerstvu Janeza Janše in Boruta Pahorja.
Kdaj pa bo Ana Jud prišla v politiko?
Ana Jud ne bo imela svoje stranke, ampak bo počakala na libertalno stranko in bo njena simpatizerka in potem čez nekaj let, ko bo starejša in modrejša in ko bo napisala še vrsto knjig, se bo mogoče res podala v politiko. (smeh)
Kakšen je odziv na knjigo s strani slovenskih politikov? Nekatere omenjaš v knjigi.
Ne vem, kakšen je odziv premierja Janše, vendar glede na to, da sta o knjigi res najboljše poročali reviji Mag in Demokracija, ki sta v bistvu »desni« reviji, Demokracija sploh, sklepam, da je Janši knjiga všeč. Vem pa, da Kacinu zagotovo ni všeč. Načeloma pa je kakšnim mojim prijateljem iz politike všeč, ne glede na to, ali so z levice ali z desnice.
Lahko razkriješ kaj o tvojem prihodnjem novinarskem delu? Omenja se Delo.
Ne morem povedati še nič. Vse bo znano ob pravem času.
Ali zase lahko poveš, da si ženska prihodnosti?
To me vprašaj čez štiri leta.
Kakšno »brzojavko« bi za konec v prekmurščini poslala v Pomurje?
»Vsi preštite knjigo! Prlej ali slede te njoj mogli vervati!«
