Ustanovitelj in producent hrvaške glasbene skupine Jinx Gordan Muratović ali Coco Mosquito nam je zaupal podrobnosti o slovenski publiki, novem albumu in še marsičem.
Gordan Muratović z umetniškim imenom Coco Mosquito je ustanovitelj in producent hrvaške glasbene skupine Jinx. Z njim smo se na novi poletni terasi Mladinskega informativnega in kulturnega kluba pogovarjali o slovenski publiki, novem albumu in morju.
Ste bili letos že kaj na morju?
Oh, seveda, kar nekajkrat (smeh). Kot je značilno za glasbenike, največ nastopamo v mesecih kot so maj, junij, julij, tudi ob morju. Sam morje kaj dosti ne pogrešam, pred nekaj dnevi smo bili recimo v Vodnjanu pri Puli. Pred tem v Splitu, oh, to poletje bo še pestro. Imamo pa tudi krajše obdobje počitka v mesecu avgustu, ko sploh ne nastopamo in si vzamemo čas zase. Sam grem raje nekam severneje, letos sem potoval po Irski.
Planirate še dosti koncertov do konca leta?
Da, celotno poletje je zapolnjeno s koncerti. Še en lep čas ne bomo mogli v studio z željo posneti nov material, uživamo še plodove preteklosti (smeh). Tam enkrat po novem letu bomo začeli delati na novih pesmih, je že čas skrajni čas za to.
Naslednje leto praznujete dvajseto obletnico Jinxsov.
Točneje, naslednje leto bo devetnajsta obletnica od našega prvega nastopa. Sedaj smo polnoletni in pravno odgovorni (smeh).
Ali ste se kdaj lotili glasbenih obdelav?
Seveda, ko smo pred osemnajstimi, devetnajstimi leti začeli z vajami, so bile pesmi v angleškem jeziku in s polno obdelav. Ta naša zgodnja faza je bila zmes nekega rokenrola in disko glasbe, kot so na primer bend B 52's. Nismo imeli dosti avtorskih pesmi, pa smo jih raje dopolnili z različnimi obdelavami bendov kot so Blondie, Ian Dury, Beatles, Rolling Stones in The Doors.
Kakšno je tvoje mnenje o slovenski publiki?
Super! Moram priznati, da pravzaprav ne opazim neke velike razlike med slovensko in hrvaško publiko ali poslušalci v Bosni in Srbiji. Gre za je podoben profil ljudi, ki nas pride poslušat. Seveda, ta publika se z nami identificira, nam je podobna, saj je v nas prepoznala nekaj, kar jih zanima.
Ali ste nastopili v krajih zahodneje od Slovenije?
Zahodneje in vzhodneje. Bili smo recimo na festivalu v Nemčiji, ki ni bil zamišljen kot festival za gasterbajtere, ampak kot multikulturni festival. Bili smo še v Romuniji in Avstriji v Gradcu, ampak to razumem kot domače okolje (smeh).
Meni osebno pesmi Jinxa dihajo z neko popolno ležernostjo, sproščenostjo, vsebujejo predvsem neki poletni ritem. Ali mogoče zato, ker prihajaš iz Dubrovnika?
Iskreno, Dubrovnik niti ne maram prav posebno. Moj oče je Bosanec in mati iz Zagreba, le skozi splet okoliščin sem odrasel v Dubrovniku. Koliko je tamkajšnje okolje vplivalo ne mene, ne vem. Uživam v melodijah s polno not in take zahtevajo nekoliko počasnejši ritem.
Boste zvečer prestavili kakšne nove pesmi?
Sploh ne vem, o čem govoriš (smeh). Igrali bomo svojevrstni Best Of s kombinacijo pesmi z novega albuma. Zelo redki so koncerti, ko lahko bendi predstavijo svoje nove pesmi, saj občinstvo po navadi pričakuje stare hite.
Občutite kdaj pritisk s strani založb, kdaj posneti nov album?
Nikoli nismo občutili pritisk od izdajateljev, doslej smo imeli le dva, prej Aqarius, sedaj Dallas. Mogoče smo jih uspeli šarmirati že na samem začetku, mogoče zato ker smo posneli tri albume in kot skupina še nismo razpadli. Od samega začetka mislim, da nekega pritiska ni, kot recimo na Zahodu, ampak po drugi strani nismo bend z visoko naklado.
Ne smatraš Jinxe kot bend z visoko naklado?
Ne. Pred petimi leti, ko so se zgoščenke še prodajale, smo jih prodali recimo v 12 -13 tisoč primerkih. To ni visoka naklada (smeh). V istem trenutku, ko Jinxi prodajo 13 tisoč zgoščenk, jih Gibonni proda 60 – 70 tisoč.
Ali imate v skupini še kakšne »side« projekte? Ali recimo ti kot kitarist pripravljaš svoj solo projekt?
Sam sem dosti v producentskih vodah. Poleg albumov lastnega benda sem produciral še recimo album od Psihomodo Pop, Mayales in Natali Dizdar. Najraje imam vedno nekaj novega, ko iz nič ustvariš nekaj kvalitetnega. To mi je kot producentu v največji izziv. Yaya, pevka skupine, je recimo akademska slikarka in izdeluje umetniški nakit. Bobnar Berko, moj brat, se tudi ukvarja s glasbeno produkcijo. Še Marijan klaviaturist se ukvarja s produkcijo. Tako smo v enem trenutku imeli več producentov kot članov skupine (smeh).
Intervju: Dragan Vuković
