Dosedanji varuhinji, rojeni Sobočanki Zdenki Čebašek Travnik, se je iztekel mandat. V šestletnem poslanstvu se je v Pomurju soočila z raznimi težavami.
Šestletni mandat na čelu Urada za varstvo človekovih pravic se je dosedanji ombudsmanki rojeni Sobočanki Zdenki Čebašek-Travnik zaključil, poslanci pa so z veliko večino za novo varuhinjo potrdili Vlasto Nussdorfer. Opravljanje svojega poslanstva Čebašek Travnikova ocenjuje kot dobro pri čemer posebej izpostavlja delo na področju varovanja pravic otrok, starejših ter invalidov. Napredek Pomurja vidi v znanju in odprtemu trgu v sosednji Avstriji, soočila pa se je tudi s težavo dokaj velikega razlikovanja v šolskem uspehu otrok v pokrajini ob Muri ter s težavami prebivalcev živečih ob bioplinarni v Motvarjevcih. Še nedavno je v slovenskem medijskem prostoru poajsnila, da so vprašanja, ki jih je izpostavila, ostala brez odgovorov.
Retrospektiva mandata varuhinje
V šestih letih se je varuhinja s sodelavci soočila s številnimi primeri ogrožanja socialne varnosti, za učinkovitejšo pomoč pa so se povezali s številnimi nevladniki. "Posebno skrb smo posvečali starejšim ljudem, predvsem pri nadzorih v institucionalnem varstvu, pa tudi z drugimi dejavnostmi po vsej Sloveniji. Kot zgled skrbi za vse generacije pogosto omenjam Hišo – sadeži družbe v Murski Soboti, ki sem jo v času svojega mandata večkrat obiskala,” glede dela opravljenega v času mandata pravi Čebašek – Travnikova.
Revščina, nasilje in varovanje okolja
Kot ključno v mandatu uvodoma navaja revščino, nasilje in varovanje okolja, obseg dela pa je zajemal še prizadevanja za uvedbo sprotnega prevajanja v slovenski znakovni jezik na nacionalki. “Veliko sem naredila za aktualizacijo in reševanje vprašanj romske skupnosti, pa tudi drugih manjšin. Brez moje odločnosti verjetno še ne bi imeli enote za forenzično psihiatrijo v UKC Maribor. Delovanje Državnega preventivnega mehanizma (DPM) po Konvenciji proti mučenju, ki smo ga vzpostavili v mojem mandatu, je postal vzorčni model v mednarodnem prostoru,” dosedanja varuhinja gleda na svoje delo.
Bioplinarna v Motvarjevcih moteča tudi za dosedanjo varuhinjo
Konkretneje se je seznanila s primerom lociranja bioplinarne v neposredno bližino živečih v Motvarjevcih. Sama trdi, da objekt ne sodi v naselje ter pravi, da so žal pri obravnavi motvarjevske bioplinarne lahko le ugotovili, da so bila za gradnjo pridobljena vsa dovoljenja, pri čemer je bilo odločilno ravnanje lokalnih oblasti. “Enostavne rešitve zdaj ni videti,” v nadalje meni govorka ter dodaja, da bi edina logična rešitev bila selitev naprave. “Na žalost ta bioplinarna v Motvarjevcih ni edina, ki je locirana na mestu, kjer ne bi smela biti, država pa je glede tega povsem odpovedala.”
Odnosi v soboškem zaporu opozorili na preobremenjenost zaposlenih
Med številnimi obravnavanimi primeri varuhinja v nadalje izpostavlja primer odnosov med zaposlenimi pazniki in nadrejenim v murskosoboškem zaporu. Zgodba je v pokrajini ob Muri dvignila veliko prahu, predvsem zaradi preobremenjenosti paznikov. “Izpostavila bi, da so pravosodni policisti oziroma pazniki, v vseh slovenskih zaporih preobremenjeni in večinoma delajo na robu svojih zmogljivosti. Na te in tudi druge težave v zaporih Varuh opozarja vsako leto v letnem poročilu, sicer pa tudi v okviru nadzorov nad posameznimi zavodi, o katerih najdete poročila na spletni strani Varuha – Državni preventivni mehanizem, “ glede primera, ki je pri Varuhu zaupen, pravi Čebašek – Travnikova.
Razlikovanje v znanju pomuskih osnovnošolcev preveliko
V Pomurju se je soočila s številnimi primeri revščine in in ostalih družbenih težav, med katere uvršča tudi preveliko razliko v znanju osnovnošolskih otrok. Poizvedovanje pri pristojnih organih po besedah dosedanje varuhinje ni obrodilo sadov, nezadovoljstvo s pristopom države pa so izrazile tudi nekatere šole. “Tako smo zamudili priložnost, da bi prišli do jasnih ugotovitev, kateri so tisti dejavniki, ki privedejo do takšnih razlik in zakaj so bile vidne velike med regijami. Tuje raziskave kažejo povezavo med socialnim statusom staršev in šolskim uspehom otrok. Če je tako tudi v Sloveniji, ne vem. Prepričana pa sem, da bi to morala vedeti država oziroma pristojno ministrstvo, ki bi morala zagotoviti drugačno vrsto enakosti – tam, kjer so otroci kakorkoli prikrajšani v izobraževalnem procesu, bi morali povečati število učiteljev ali jih dodatno usposobiti, da bi prišli do enakih (ali vsaj podobnih) rezultatov,” glede dotične težave meni Pomurka in dodaja, da odgovor, da so standardi na vseh šolah enaki in doseženi, ne more biti vsebinski odgovor na njeno pobudo.
Rešitev v znanju
Nenazadnje smo varuhinjo povprašali glede blagostanja Pomurcev in Pomurk ter nadaljnega razvoja Pomurja. Kot rešitev za napredek vidi predvsem v znanju in uspešnemu izobraževanju, zadovoljstvo pa izraža tudi nad skromnim številom visokošolskih programov, ki so izvajani v naši regiji. “Da Pomurci znamo in želimo delati, vsakodnevno dokazuje več uspešnih podjetij, blagostanje pa se zvišuje tudi z odprtjem trga delovne sile v sosednji Avstriji. Prepričana sem, da bodo Pomurci – kot vedno doslej – znali najti svoj prostor pod soncem, saj vedo, da se lahko zanesejo predvsem nase. “
