ÂIzguba službe pogosto povzroča frustracije, ki se sprevržejo v nasilje.Â

Center za socialno delo, ki ga vodite, verjetno še ni bil nikoli tako množično okupiran s strani obupanih ljudi. Ste dobili občutek, da ste postali rt upanja?

To ravno ne, vendar ko se posameznik ali družina znajde socialni ali materialni stiski, je naš CSD tisti, ki lahko pomaga. Vsem, ki se obrnejo na našo strokovno službo v okviru pristojnosti, pomagamo. Pri tem sledimo potrebam uporabnikom v skladu s predpisi in stroko. Pomembna je odzivnost zaposlenih v socialnem varstvu na spremembe in potrebe v okolju.  CSD informira, usmerja in pomaga ljudem, ki so se znašli v socialnih ter materialnih stiskah in težavah (tiskovna konferenca, zloženke, objava osnovnih informacij v občinskih časopisih, povezovanje s sindikati in kadrovsko službo podjetij, ki so se znašli v krizi, obveščanje preko medijev, spletne strani, info kotičkov). Utrjujemo mrežo povezanosti z vladnimi in nevladnimi organizacijami, katerih cilj je reševanje konkretnih stisk posameznikov in družin z namenom, kaj lahko posamezne organizacije v odboju recesije ponudimo ljudem v stiski. Že ko se je zgodil primer Pomurke, smo se povezali z njimi, prav tako v primeru Mure. Ljudje so pri nas dobili napotilo za paket Rdečega križa, ponujena jim je bila izjava za posredovanje njihovih osebnih podatkov Karitasu in Evangeličanski organizaciji. Od 1. do 16. oktobra smo spremenili delovni čas, tako da smo bili na voljo od 7.00 do 18.00 ure. Prilagodili smo organizacijo dela, vsak zaposlen je zaradi začasnega povečanega obsega dela, poleg rednega dela, dobil dodatne zadolžitve. Na hodniku so uporabnike usmerjali informatorji. Natisnili smo informacije o denarnih pomočeh in drugih ugodnostih in jih priložili k mapam Zavoda za zaposlovanje. Tako da ocenjujem, da smo se res  potrudili.



Obrazi niso vedri. Kako močna je dejansko ta socialna bomba, ki se še veliko bolj kot v medijih odseva v vaših prostorih in za štirimi stenami družin ter posameznikov?

Glede na to, da je brezposelnost v naši regiji 20-odstotna in je najvišja v Sloveniji, obrazi ne morejo biti vedri. Posledica tega je, da v tem letu beležimo velik porast prosilcev za redno in izredno denarno socialno pomoč. V obdobju med januarjem in oktobrom 2009 ugotavljamo, da gre za 50-odstotno porast števila izdanih odločb o izredni denarne socialne pomoči in 10-odstotno porast števila izdanih odločb o redni denarni socialni pomoči, v primerjavi z istim obdobjem v letu 2008. V teh kriznih časih tudi beležimo porast prijav nasilja v družinah. Lani je bil sprejet zakon o preprečevanju nasilja v družini in v tem letu nadgrajen s sprejetjem vrste protokolov. Vedno bolj prihaja v ospredje psihosocialna pomoč prizadetim družinam in posameznikom v obliki razgovorov, dajanja informacij, ugotavljanje potreb, iskanje možnih rešitev v dani situaciji, nudenju opore.



Pomnite, da bi bilo kdaj takšno povečanje socialnih stisk v Pomurju, kot je v teh časih?

Ne, ne pomnim. Povečanje upravičenosti do redne in izredne denarne socialne pomoči lahko povežemo predvsem s spremembami razmer na trgu dela, ki so nastala zaradi zaprtja tovarni Pomurke in Mure, zapiranja ter odpuščanja v manjših podjetjih, prejemanja minimalnih plač zaposlenih, porasta stroškov osnovnih življenjskih potrebščin.



Kolikšna pa je številka ljudi v Pomurju, ki v tem trenutku živi pod pragom revščine?

O točni številki težko govorimo, verjetno pa ne zaostaja za slovenskim povprečjem, kjer statistični podatki kažejo, da 12 do 14 odstotkov prebivalstva živi pod pragom revščine.



Uporabniki pridejo razočarani, povečini pa take volje tudi odidejo. Kakšne prijeme kot direktorica uporabljate v teh trenutkih za motivacijo zaposlenih?

V teh primerih govorimo o neprostovoljnih uporabnikih, ki imajo močne obrambne mehanizme. Pomembno je, da se zaposleni tega zavedajo. Potrebno je vlaganje v razvoj človeških virov, saj uspešno delo in razvoj centra dosežemo na osnovi strokovnih znanj in usposobljenosti zaposlenih. Imamo organizirano supervizijo za zaposlene, ki pomeni možnost za zmanjšanje težav, ki jih prinašajo delovne obremenitve, prav tako pa omogoča osebno in profesionalna rast. V letu 2009 se je naš center vključil v pilotni projekt E-Qalin/D, ki je obsežen, inovativen in dinamičen sistem upravljanja kakovosti v ustanovah socialnega varstva v Evropi. Cilji projekta so usmerjeni na naše uporabnike, na okolje našega delovanja, na zaposlene in našo organizacijo. Projekt vzpodbuja nenehno učenje in iskanje izboljšav za naše delo. Enkrat na leto pa izvedemo merjenje zadovoljstva uporabnikov z uporabo ankete.



In kako zadovoljni so?

Rezultat anketnega vprašalnika, ki je meril zadovoljstvo uporabnikov v našem centru v letu 2008, kaže na to, da so uporabniki zadovoljni z našim delom in reprezentativnostjo našega centra. Povprečna ocena vseh podanih ocen uporabnikov je prav dobro.



Je sploh možno, da se ob taki obremenitvi dela vaši zaposleni lahko izognejo sindromu poklicne izgorelosti?

Med delavci je ne zaznavamo, vendar pa se zavedamo, da je potrebno zagotoviti takšne pogoje dela, da do poklicne izgorelosti ne pride (organizacija dela, izobraževanje, supervizija, timsko delo, …).

 

Se je na ta račun kvaliteta ostalih storitev na centru zmanjšala?

Nikakor ne. Vse tisto, kar lahko počaka, so strokovni delavci preložili in prenaročili uporabnike na druge termine.



Kje je poleg nasilja v družinah še najbolj opaziti povečanje stisk ljudi?

Zaradi slabšanja gospodarske krize opažamo porast uporabnikov iz primera brezposelnosti, materialnih stisk zaposlenih, vse pogostejše prezadolženosti, psihosocialnih stisk posameznikov zaradi nezaposlenosti. Zaradi tega vedno bolj v ospredje prihaja finančna stiska in nezmožnost gospodinjstev – posameznikov ali družin, da bi pokrila osnovne izdatke (plačilo najemnine, osnovnih življenjskih stroškov).  Izguba službe ali poslabšanje socialnega položaja pogosto povzroča frustacije, ki se sprevržejo v nasilje, zaradi porušenih odnosov znotraj družine, zato je potrebno okrepiti programe psihosocilane pomoči za družine. Vse več je tudi nasilja nad starejšimi, ki pogosto ostaja prikrito. Zaznavamo več  deložacij ljudi, ki ne zmorejo odplačevati obrokov za nakup stanovanja ali najemnine.

Finančna stiska se izraža na vseh nivojih človekovega življenja. Se morebiti bojite, da bodo delavci, ki so v Muri tako rekoč pustili življenje, zdaj ostali ujeti v začaran krog fatalizma in pomanjkanja motivacije, s tem pa hodili po robu stalne socialne odvisnosti?

Bojim se ne, so pa ti ljudje bili ves ta čas ustvarjalni, delali so visoke norme, imeli visoko delovno uspešnost, zdaj pa kar se tiče zaposlitve, ne bodo dobili osebnostne potrditve. Njihova socialna samopodoba bo okrnjena. Več bodo doma, ne bodo se toliko družili, pomembno bo tudi, kako se bodo na to odzvali ostali družinski člani.

Skupaj s starši težke trenutke preživljajo tudi otroci. Menite, da lahko vzorec, s katerim bo odraščal otrok obupanih staršev propadle Mure, usodno zaznamuje njegovo življenje?

Največji vpliv na socializacijo otroka ima sorodstvo oziroma družina, ki pa je dopolnjena s formalnim izobraževanjem in drugimi mehanizmi. Med druge mehanizme bi umestila različne programi za otroke in starše, ki jih v okviru preventive izvajamo na CSD Murska Sobota. To sta programa Socialno pedagoška pomoč družini in Integrirana pomoč družini. Generalni cilj obeh programov je ustvariti otrokom boljše pogoje za razvoj, kar se zelo lepo vidi v dosedanjem delu. V smislu obvladovanja vsakdanjih težav in problemov, ki jih prinaša življenje, še posebej v času odraščanja.



Tek za vozom v Pomurju že dolgo ni bil tako kruto vsakdanji, ljudski, a hkrati emocialno zatrt za štirimi stenami. Je priznanje stiske ljudi, ki pridejo k vam, zaznamovano s pridihom sramu, stigme?

Vsekakor. Večina ljudi, ki je v zadnjem času prišla v našo ustanovo, je izrazila potrtost, da se je po tolikih letih dela sedaj znašla v situaciji, da je morala priti po pomoč na CSD.



Vse bolj ugotavljava, da gre v bistvu za močan družbeni opomin, v katerem socialni delavci prevzemajo končno breme razvrednotene elite in neodgovornih predsednikov uprav kolapsiranih podjetij.

Pomembna je družbena odgovornost. CSD opravlja svojo družbeno odgovornost, saj je njegova naloga preprečevanje in reševanje socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Namen programov, storitev in prejemkov, ki se izvajajo v okviru sistema socialnega varstva, je omogočanje in povečanje socialne vključenosti, krepitev moči posamezniku, pomoč in oskrba v primeru nezmožnosti opravljanja nujnih življenjskih opravil, zagotavljanje temeljne socialne varnosti v kriznih obdobjih in preprečevanje revščine.



Vas kdaj tovrstno socialno delo, kot se je slikovito izrazil dr. Vito Flaker, nekdanji dekan fakultete za socialno delo, spominja na »večno scanje proti vetru«?

Kakor vzamemo. Res je, da CSD pomaga ljudem v stiski in je družbeno odgovoren. Vzamemo pa lahko tudi tako, da se to delo nikoli ne bo končalo.



Problem Mure je pravzaprav nazoren prikaz dolgoletne izgubljenosti človeka v množici, ki samo pridno in tiho dela, da bi navidezno ustrezal, a se v njem nalaga srd. Je Mura v tem kontekstu tudi dokaz nemoči malega pomurskega človeka ?

Ljudje so bili zadovoljni s službami, s tem, kar so v danem trenutku imeli. Mislim, da je vodstvo Mure že pred leti zamudilo, da prestrukturira to največjo evropsko tekstilno tovarno.



Ste kdaj v preteklosti sodelovali s sindikatom Mure oz. je kdaj do vas prišel katerikoli od predstavnikov sindikata in vam namignil, kaj se utegne zgoditi?

CSD Murska Sobota je prve aktivnosti glede krizne situacije v Muri naredil v mesecu juniju. Takrat smo vzpostavili stik s predstavniki sindikata in mu posredovali našo zloženko »Znašli ste se v socialni stiski – tu smo, da vam pomagamo«, z namenom, da se zaposleni informirajo glede pomoči, ki jo v socialni ali finančni stiski lahko uveljavljajo na CSD (psihosocialno pomoč, materialno pomoč in spremenjene okoliščine glede otroškega dodatka in štipendije). Sindikat je zloženko dal na oglasno desko. S sindikatom smo sodelovali tudi glede dobrodelne akcije »Omogočimo letovanje za 100 otrok v Baški«, katere pobudnik je bil župan g. Anton Štihec in MO Murska Sobota. Od tega je 61 otrok iz družin kateri starši so bili zaposleni v Muri letovalo na morje.  



To sodelovanje je torej prišlo na vašo pobudo?

Drži. Do prve pobude glede sodelovanja s sindikatom Mure je prišlo z naše strani.



Ocenjujete sodelovanje kot uspešno?

Sodelovanje ocenjujem kot uspešno.



Sindikati se deklarirajo kot glasniki delavcev. So v tem primeru upravičili svojo deklerativno vlogo?

V tako velikem podjetju, kot je bila Mura, je bil sindikat nujno potreben, saj je vodil dialog z vodstvom. Po drugi strani pa bi moral biti nenehno prisoten med delavci in jih seznanjati z nastalo situacijo. Kot zunanja udeleženka sem imela občutek, da je bil premalo prisoten med zaposlenimi, saj so zaposlenim primanjkovale sprotne informacije.



Odpuščeni bodo dobili zgolj enkratne izredne denarne pomoči. Zakaj niso upravičeni do odpravnine?

Glede na izredne okoliščine, ki so se zgodile s tovarno Mura, so lahko bivši zaposleni v Muri uveljavljali po zakonu o socialnem varstvu na centru za socialno delo izredno denarno socialno pomoč. Kar se tiče odpravnin, pa se je potrebno obrniti na vodstvo Mure.



Kakšni bodo zneski denarnih pomoči, ki jih bodo ti ljudje prejemali v bodoče?

Višine denarnih socialnih pomoči so vezane na cenzus, ki je zakonsko predpisan in od 1. julija 2009 znaša: za samsko osebo in prvo odraslo osebo v družini 226,80 evrov, za vsako naslednjo odraslo osebo v družini 158,76 evrov, za otroka 68,04, povišanje za enostarševsko družino prav tako 68,04 evrov. Na primer, posameznik prejme 226,80 evrov, štiričlanska družina pa 521,64 evrov mesečno.



Dovolj za preživetje?

S temi zneski moraš biti kar umetnik, da preživiš. Zakonodaja je pač takšna in moramo jo spoštovati.



Socialna odvisnost ni dolgoročna rešitev. Kaj svetujete ljudem, ki so izgubili službe?

Lažje je govoriti in videti rešitve, če sam nisi v tej vlogi. Vendar je potrebno živeti naprej. Država namenja za leto 2010 zelo dosti sredstev za aktivno politiko zaposlovanja in sicer za javna dela in usposabljanje na delovnem mestu. Ne spomnim se, da bi država toliko vlagala v izobraževanje, saj so Centri vseživljenjskega učenja prisotni tako rekoč vsepovsod. To so lahko prehodne oblike, dokler se ne odprejo druge možnosti. Prav tako pa bomo videli, kaj bo prineslo 261 milijonov evrov razvojne pomoči Pomurju do leta 2015.