ÂBiti kmetijski minister je bistveno težje kot direktorÂ

V kakšnem stanju ste pustili Skupino Panvito, v boljšem ali slabšem kot ste jo prevzel?

Ko sem prišel tja Skupine Panvite še sploh ni bilo, Skupino Panvito smo začeli graditi od leta 2003 naprej. Sedaj je to prehranska veriga, ki je v dobri kondiciji in verjamem, da bo v naslednjih letih prodorna ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše.

Večina vam priznava uspešno vodenje Skupine Panvite, črna lisa pa ostaja zaradi težav v prašičerejski panogi.

Tako je. Reja prašičev je bila težavna panoga ne samo za Skupino Panvita, ampak za celotno slovensko prašičerejo, zato se je tudi stalež živali od 2003 do danes zmanjšal za 40 odstotkov. Skupina Panvita je lani sprejela zelo pogumno odločitev in to je, da obdrži prašičerejo in prestrukturira, saj smo verjeli, da bo tudi ta panoga v Sloveniji doživela boljše čase.

Medtem, ko vam skoraj nihče ne oporeka strokovnosti, pa vam za uspešno ministrovanje v minus štejejo politično neizkušenost?

Tu so mnenja različna. Res je, da nisem deloval v politiki, do vseh političnih strank sem enako daleč in enako blizu, nekateri pa menijo, da je to tudi prednost.

Če bi vam pogojevali ministrsko mesto z včlanitvijo v stranko, bi bili danes vi minister ali ne?

Ne.

Svetovalka malih kmetov iz Prekmurja Vera Krivec vas je tekom postopka imenovanja označila kot krvnika malih kmetov, kaj pravite na njene očitke?

Te gospe ne poznam, Skupina Panvita pa je primer agroživilske verige, ki je dejansko v svoj razvoj vključila tudi več kot tisoč kmetov, ki jim pomaga tako pri proizvodnji kot tudi strateškem razvoju. Generalno gledano je v celi Sloveniji kmetijstvo trenutno v slabi kondiciji, veliko je socialnih težav, predvsem pa med malimi kmeti.

Kakšen je recept za male kmete, ki jim kmetija ne predstavlja edini vir dohodka, po ukinitvi subvencij. Ali tako imenovane hobi kmetije sploh lahko preživijo?

Subvencije se ne bodo ukinile, saj tudi v evropskih izhodiščih za obdobje 2014-2020 nikjer nobena država ne razmišlja o ukinitvi neposrednih plačil ali drugih ukrepov razvoja podeželja. Dejstvo pa je, da tudi male kmetije imajo možnost, da preživijo, morajo pa se ukvarjati z nekaterimi dodatnimi dejavnostmi. Tukaj bi rad opozoril, da ima kmetijsko ministrstvo na voljo en zelo dober ukrep, to je tretja os, ki omogoča malim kmetijam, da z veliko mero državnega sofinanciranja razvijajo dodatne dejavnosti, tako da je potem tudi življenje kmetov na malih kmetijah dobro.

Boste kot kmetijski minister zagovarjali izgradnje novih bioplinarn?

Vse more biti do neke mere sorazmerno. Bioplinarne so lahko samo dodatna dejavnost posameznim kmetijskim gospodarstvom ali kmetijam, ustrezati pa morata dva dejavnika. Prvič njim proizvodni resursi omogočajo izgradnjo surovin, kot drugo pa morajo biti bioplinarne načrtovane tako, da se koristno izkoristi tudi topla voda.

Ko ste bili še na čelu Skupine Panvita ste dejali, da projekcije ekološkega pridelovanja zaradi neenakih pogojev s konkurenčnimi državami, prinašajo poslovni minus. Se boste sedaj kot minister zavzeli za izenačitev teh pogojev za ekološko kmetijstvo?

Absolutno, vendar ne samo pri ekološkem kmetijstvu. V tem trenutku je ena od težav slovenskega kmetijstva in celotne proizvodnje hrane, da imamo neke administrativne ovire, ki jih konkurenca v tujih državah nima. S tem se manjša konkurenčnost malih, srednjih in velikih kmetij kakor tudi kmetijskih gospodarstev in živilsko-predelovalne industrije. Projekt zmanjševanja administrativnih ovir bo zelo pomemben projekt in ga bomo začeli zelo kmalu izvajati.

Krize še zdaleč ni konec, kakšni bodo vaši ukrepi, da bi se učinkovito spopadli s krizo?

Prvi ukrep, ki je seveda nujen, je da program razvoja podeželja, s katerega se relativno veliko denarja aplicira v slovenskem prostoru, teče nemoteno in v rokih, ki so najavljeni in kmetije tudi na njih računajo. Druga zadeva je, da vzpodbudimo službe, ki so plačane iz javnega denarja, ki delajo v javnem interesu, da fukcionalno pomagajo našim kmetijam z novimi programi, z novimi idejami. Kot tretje se mora del sofinanciranja nameni tudi za trženje kmetijskih pridelkov, kajti ena izmed značilnosti slovenskega kmetijskega prostora je, da je proizvodnja hrane zelo kvalitetna, obstaja tradicija, hrana je okusna, še zlasti kmetije pa imajo težave pri trženju teh izdelkov.

Kako se boste zavzemali za nadaljnji razvoj Pomurja?

Vsi dobri ukrepi kmetijske politike se bodo izražali še zlasti v Pomurju, ker je to kmetijsko najpomembnejši del Slovenije in kjer kmetijstvo in proizvodnje hrane predstavlja zelo pomemben dejavnik razvoja. Kot drugo imam tudi zadolžitve iz tako imenovanega Zakona o Pomurju in te zadolžitve bodo v vsakem primeru spoštovane, morda celo nadgrajene.

Kako gledate na spremembe namembnosti kmetijskih površin na obrobju mest, kjer namesto polj zrastejo trgovski centra ali razne obrtne ali industrijske cone?

Jih ne podpiram, kot tudi generalno ne podpiram spremembo kmetijskih zemljišč v stavbna zemljišča zato, ker je bilo tega pojava v Sloveniji bistveno preveč. Za primer je v nekaterih razvitih državah od vojne pa do sedaj namembnost izgubilo nekje dva odstotka, medtem ko v Sloveniji izgubljamo od 0,5 do 2 odstotka letno, zemljišč, ki jih nujno potrebujemo. V prihodnje bo sprememba namembnosti vezana na pridobitev drugih kmetijskih zemljišč iz manj kvalitetnih kmetijskih zemljišč.

Kakšno je vaše mnenje o morebitni gradnji Aeronavtičnega muzeja pri Murski Soboti?

Tega projekt ne poznam, zato ga tudi ne morem komentirati.

Kakšno je vaše stališče glede morebitne gradnje hidroelektrarn na reki Muri?

Najti se mora kompromis in ne vztrajati na nasprotnih bregovih. Tako to, da ne dovolimo nobenega posega na reki Muri, kot tudi drugo, da je potrebno Mure izkoristiti kot energetski vir, obe stališči sta lahko ekstremni, verjamem pa, da obstaja kompromis, ali s pretočnimi elektrarnami, ali kaj drugega, na katerega lahko imajo pozitivni efekt tako živali, rastline, ljudje, ki živijo ob Muri in vsa regija. Med drugim pa tudi vsa Slovenija, saj se moramo zavedati, da nam energije iz obnovljivih virov primanjkuje. Mura pa ima še dva potenciala - Mura, ki prehitro odteče skozi Pomurje, namesto da bi dvigovala podtalnico, jo celo znižuje, potrebno pa bi bilo tudi preveriti, kaj pomeni Mura kot pasivni vir za morebitna namakanja.

Kako ste se v teh nekaj dneh, odkar ste minister, navadili na novo delovno mesto in kakšne so podobnosti z vašim prejšnjim delovnim mestom?

Ugotovil sem, če si minister ali direktor, da je potrebno delati korektno, treba je spoštovati ljudi, dela je zelo dosti, kar so primerljive zadeve. Tisto, kar pa me je na kmetijskem ministrstvu prijetno presenetilo, pa so sodelavci, saj imam občutek, da velika večina čuti probleme slovenskega kmetijstva in da želi zelo aktivno pomagati.

Kaj je biti lažje - kmetijski minister ali direktor?

V sedanji situaciji v Sloveniji je biti kmetijski minister bistveno težje.