Dizel in kurilno olje sta se močno podražila prav v času, ko kmetije čakajo jesenska opravila. Franc Küčan opozarja, da kmetje višjih stroškov ne morejo preprosto prenesti v cene svojih pridelkov.
Nove cene goriv so povzročile dodatno nezadovoljstvo med slovenskimi kmeti. Najbolj sta se podražila dizelsko gorivo in kurilno olje, ki ga kmetje uporabljajo kot označeno gorivo za pogon kmetijske mehanizacije.
Liter dizla po novem stane 1,855 evra, liter kurilnega olja pa 1,464 evra. Kurilno olje se je v enem koraku podražilo za 14 centov na liter.
Petdesetlitrski rezervoar dizla je tako dražji za 6,60 evra, tisoč litrov kurilnega olja pa za 140 evrov.
Kmetijska zbornica zahteva pomoč države
Na podražitev so se odzvali tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Opozorili so, da višje cene goriva povečujejo stroške pridelave hrane in dodatno zaostrujejo že tako zahteven gospodarski položaj slovenskih kmetij.
Po njihovih podatkih se je cena goriva za kmetijsko mehanizacijo od konca januarja zvišala za okoli 45 odstotkov.
Podražitev je kmetije doletela v času intenzivnih sezonskih opravil. Po žetvi sledijo obdelava tal, spravilo koruze, krompirja, sadja in grozdja ter jesenska setev. Večje kmetije pri posameznih opravilih dnevno porabijo tudi celoten rezervoar goriva, njihova letna poraba pa se meri v več tisoč litrih.
V zbornici opozarjajo, da višji stroški goriva ne vplivajo le na delo s traktorji. Dražijo tudi prevoz, seme, gnojila, krmo in druge materiale, potrebne za kmetijsko proizvodnjo.
»Vsaka podražitev pomeni več stroškov«
O podražitvi smo govorili s Francem Küčanom s Kmetije Küčan, ki je dejaven tudi v Sindikatu kmetov Slovenije. Pojasnil je, da kmetje na takšen skok cen niso bili pripravljeni.
»Vsaka podražitev pomeni nekaj več stroškov. Na to zagotovo nismo bili pripravljeni, saj je gorivo v zadnjem času že preseglo vse meje dobrega okusa,« je povedal.
Po njegovih besedah so kmetje ob uvedbi označenega goriva pričakovali bolj nadzorovano in predvidljivo ceno. Še pred časom je bila cena okoli enega evra oziroma nekoliko več, kar je bilo za kmetije po njegovih besedah še sprejemljivo.
»Videli smo, da je označeno gorivo pod dobrim nadzorom. Ne vem pa, kdo zdaj nadzira to, kar se je zgodilo,« je dodal.
Največji udarec naj bi prišel jeseni
Küčan je opozoril, da v tem trenutku poraba goriva na kmetijah ni povsod najvišja, saj se je žetev večinoma končala. Razmere pa naj bi bile precej težje jeseni, ko bodo na vrsti obdelava zemlje, spravilo pridelkov in setev.
»Za jesen bo to katastrofalno, to bo velik strošek, tudi pri setvi pšenice, ki se že četrto leto prideluje z izgubo,« je opozoril.
Višji stroški goriva po njegovem mnenju dodatno slabijo stabilnost kmetijske proizvodnje in prehransko varnost. Nekatere kmetije naj bi se zaradi vse višjih stroškov že spraševale, kako nadaljevati proizvodnjo.
Dražji niso le traktorji
Podražitev goriva se po Küčanovih besedah ne pozna le pri točenju goriva v traktorje in drugo mehanizacijo. Vpliva lahko tudi na stroške prevoza semen, gnojil, krme in drugih materialov, ki jih kmetije potrebujejo pri vsakodnevnem delu.
»V trgovinah se višji stroški hitro vračunajo v cene. Mi svojih pridelkov in izdelkov ne moremo tako kalkulirati, ker nam višjih stroškov nihče ne prizna. To ni pošteno,« je dejal.
Kmetje so tako po njegovih besedah v precej drugačnem položaju od trgovcev in dobaviteljev. Medtem ko lahko ti višje stroške prenesejo na kupce, so kmetje pogosto odvisni od odkupnih cen, na katere nimajo večjega vpliva.
Cena mleka zdrsnila, stroški pa rastejo
Küčan je opozoril tudi na razmere v živinoreji. Govedorejci so imeli v zadnjih mesecih visoke stroške spravila silaže, žetve koruze in priprave krme.
»Stroški so se znatno podražili, cena mleka pa je zdrsnila zelo nizko. Vprašanje je, kdaj se bo spremenila navzgor in ali bodo višje stroške goriva sploh upoštevali,« je povedal.
Po njegovem mnenju podražitev dodatno obremenjuje panoge, ki so bile že prej pod pritiskom zaradi nizkih odkupnih cen.
Na Hrvaškem naj bi bilo gorivo cenejše
Küčan je izpostavil tudi razliko med cenami goriva v Sloveniji in na Hrvaškem. Po njegovih besedah je gorivo pri južnih sosedih občutno cenejše.
Ocenil je, da bi lahko zato nekateri kmetje razmišljali o nakupih čez mejo, vendar je opozoril, da bi Hrvaška v primeru večjega povpraševanja iz Slovenije verjetno zaščitila svoje interese.
»Vsak ščiti svoje interese. Iz preteklosti že vemo, da bi lahko prišlo do omejitev, če bi slovenski kmetje množično hodili kupovat gorivo na Hrvaško,« je dejal.
Namesto protestov najprej pogovori
Na podražitev so se že odzvale kmetijske organizacije, ki od vlade zahtevajo hitro pomoč. Küčan meni, da protesti ne bi smeli biti prvi korak.
»Ni treba skočiti že prvi dan. Najprej je treba videti, ali je minister (op. p. Janez Cigler Kralj) pripravljen iskati rešitve, predvsem pa se je treba pogovoriti tudi s finančnim ministrstvom,« je povedal.
Ob nedavnem srečanju z ministrom v Murski Soboti naj bi ta po Küčanovih besedah deloval zaskrbljeno in razumevajoče. Ob tem je poudaril, da kmetje ne pričakujejo le besed, temveč konkretna dejanja ministrstva in iskanje rešitev.
Predlaga vračilo dela stroškov
Ena od možnosti bi bila po Küčanovem mnenju povrnitev dela stroškov goriva. Kmetje bi državi predložili račune, država pa bi jim razliko nad določeno sprejemljivo ceno delno povrnila.
»Kmetje naj pošljejo račune, država pa naj subvencionira strošek do sprejemljive vrednosti. Od določenega datuma bi vlagali račune, del preplačila pa bi nam država vrnila, podobno kot je nekoč vračala trošarino,« je predlagal.
Tak ukrep bi po njegovih besedah zmanjšal stroške energije in vsaj delno razbremenil kmetije.
»Nekaj se bo moralo narediti, ker to, kar se dogaja, ni zdravo,« je sklenil.
