V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota je včeraj predavala Jill Taplin, dolgoletna waldorfska pedagoginja iz Velike Britanije.
Narava spodbuja kreativnost
Mentorica slovenskih waldorfskih vzgojiteljev je spregovorila o prosti igri otrok, ki je po njenem mnenju dragocena za njihov razvoj. Če je igra varna in socialno zdrava, potem ne potrebuje vodenja in idej odraslih. Komplicirane igrače, ki temeljijo na zapletenem mišljenju, lahko otroke namreč zelo omejujejo, medtem ko igra na vrtu, v parku, gozdu ali na obali spodbuja kreativnost.
Kako pomembna je prosta igra?
Prosta igra je tista, ki izvira iz otroka samega, saj ta najde priložnost za igranje v vseh situacijah, tudi v tragičnih. Predavateljica je prisotnim naročila, naj se spomnijo svojih srečnih trenutkov iz otroštva, pri čemer pa ti spomini niso vključevali posebnih igrač, temveč igranje z drugimi sovrstniki, v naravi ipd. Dodaja, da je bolj pomembno, kaj se skozi igro naučimo. Dojenčki na ta način spoznavajo in odkrivajo samega sebe, svoje telo, učijo se nadzora ter interakcije s svojo okolico. Če bo otrok imel čim več praktičnih izkušenj in doživetij, bo to pozitivno vplivalo na njegovo razmišljanje v dobi adolescence.
Igra je temelj za učenje
S pomočjo medsebojne igre otroci gradijo na veščinah sporazumevanja. Ko se igrajo s punčkami, odigrajo situacijo, ki se jim lahko pripeti v realnem življenju. Od petega leta naprej se pri njih začnejo pojavljati prve vzročne zveze kot tudi povezovanje idej. Prosta igra je pomemben in dober temelj za učenje, zato moramo otrokom do sedmega leta omogočiti, da tega tudi gradijo.
Starši svoje otroke preveč ščitijo
Brezskrbno igranje ogrožajo predvsem virtualni svet, interakcije prek socialnih omrežij in vse več prostega časa, ki se preživi v »varnem« domu. Starši želijo svoj naraščaj karseda zaščititi, vendar pa s tem omejujejo njihov svet. Kajti v tovrstnem okolju ti ne morejo razvijati sposobnosti prepoznavanja nevarnosti, kar jim lahko v prihodnosti oteži življenje.
