Na današnji veliki petek pred praznikom velike noči se kristjani spominjajo Jezusove smrti na križu. To je za vernike dan strogega posta in edini dan, ko v Katoliški cerkvi ni maše. Bodo pa po cerkvah pripravili bogoslužja velikega petka. Za ta dan je značilna tudi molitev križevega pota, v rimskem Koloseju ga bo vodil papež Frančišek.
Po cerkvah bodo brali evangeljska poročila o Jezusovem trpljenju, imenovana pasijon. Za bogoslužja tega dne je v Katoliški cerkvi značilno tudi čaščenje križa v znamenje hvaležnosti in spoštovanja, med obredom pa posvečeno hostijo, ki simbolizira Jezusovo navzočnost, simbolno postavijo v grob, ki ga obiskujejo verniki.
Podobno kot v Katoliški cerkvi na veliki petek liturgije ne pripravljajo v pravoslavnih cerkvah, kjer letos veliko noč obeležujejo isti dan kot katoličani in evangeličani, ampak pripravijo posebna bogoslužja, povezana s sporočilom o trpljenju.
Veliki petek je del velikonočnega tridnevja, ki kristjane uvede v veliko noč - največji krščanski praznik.
