Univerza bo zaostrila vpisne pogoje

| v Globalno

Vrata za vpis v visokošolski študij se bodo morda nekoliko priprla. Slovenski rektorji namreč napovedujejo, da bodo zaostrili vpisna merila ter poleg mature uvedli še dodatne pogoje. Možne spremembe bodoče študente tako lahko čakajo že prihodnje šolsko leto.

Kaj se bo spremenilo?

Kot so za Dnevnik pojasnili na direktoratu za visoko šolstvo, glede na dosedanje pogovore ter naklonjenost pobudam s strani ministrstva za šolstvo, pričakujejo širitev uporabe pogojev za vpis, kot so posebne nadarjenosti ter psihofizične sposobnosti. Govora pa je tudi o uvedbi dodatnih izpitov za preverjanje kritičnosti in razgledanosti kandidatov, izbirnih intervjujih ter motivacijskih pismih. Z univerzami so tako že v dogovarjanju, vpisna merila pa bodo spremembe doživela v novem zakonu o visokem šolstvu, ki naj bi bil pripravljen do junija.

Različni razlogi za poostritve

Poglavitna razloga za poostritev vpisnih meril sta financiranje ter razkorak med številom študentov in diplom. Doslej so bile univerze finančno odvisne od števila vpisanih študentov in diplomantov, s tem pa so dosegali enakomernejšo porazdelitev proračunskih sredstev med visokošolskimi zavodi. Z novelo zakona o visokem šolstvu pa bosta na delitev denarja vplivala tudi zaposljivost diplomantov in raziskovalno-razvojni dosežki.

Slovenija se uvršča v sam evropski vrh po razkoraku med številom študentov in diplom, kar pomeni, da je množičnost študija na račun kakovosti in pravičnosti slaba izbira, je za Dnevnik poudaril direktor Državnega izpitnega centra Darko Zupanc.

Preveč diplom premalo znanja

Težav ne bi bilo, če bi se tako visoko uvrščali tudi po doseženem znanju. A raziskave o bralni pismenosti odraslih starih med 25 in 34 let so pokazale, da je njihova pismenost pod povprečjem OECD.

 

Skoraj polovica otrok s starši brez srednješolske izobrazbe v Sloveniji ostane nepismena. Raziskave pa so pokazale tudi, da bodo bolj verjetno gimnazijo končali dijaki iz premožnejših skupin. Dijaki iz najrevnejše socialne skupine pa imajo za to zelo nizke možnosti. Dobre službe pa še vedno ostajajo rezervirane za tiste diplomante, ki imajo ob diplomi na voljo še druge vzvode, na primer mrežo vplivnih prijateljev, je opozoril Zupanc. Nekdanji minister za šolstvo Slavko Gaber pa je dodal, da se ti otroci lahko zanesejo le na zahtevno šolo, saj jim bo le spričevalo s težo priskrbelo možnosti za družbeni vzpon. 

Komentarji

Gost

Zelo pohvalno ,da javno zapišete ,da samo rodovniki in privilegiranci se lahko uspešno izobražujejo če pa imajo VIP pa še dobijo službo krasno ,zapišite kaj naj delajo ostali ,ki živijo pod pragom revščine in ostali socialno ogroženi in invalidi ti pa bodo delali samo umazane posle ali pa pod most?

Pa Kdo Jim verjame

interes visokošolskih ustanov je le v kasiranju denarja... zato je tudi že za vsako pasjo kolibo svoja univerza postavljena... dodatno pa še ta fini bolonjski sistem, katerega rezultat na koncu je manj znanja kot včasih v srednjih šolah.. to je le sistem za kasiranje... in oni bodo zdaj rekli, da ne morejo vsi študirat? In se bo potem število fakultet prepolovilo? NE VERJAMEM!

MajsterMiha

Tudi umazani posli si zaslužijo spoštovanje. Če se telko sigdar na avstrijo zgučavlete si še malo poglednite kak je tan. Ali tan so bar tej umazani posli dobro plačani. Pri nas pa tudi, če bi što ščeo kaj takšoga delati se ne dolouči, zatou ka de se okolica iz njega norca delala ka je ali smetar ali ne ven ka nej. Zatou pa so pri nas tak malo plačani teh umazani posli, zatou ka že sami lidje tej službe ne sprejemajo s spoštovanjon. Če bi pri nas lidje cenili sakšo delo bi bilo te tou delo tudi pošteno plačano. Dokler pa večina označuje določena dela in poklice za umazane in na njih glede zviška de tudi plačilo za takša dela tomi primerno. Pri nas trbej mentaliteto malo spremeniti, nej pa ka bi vsi radi viske šoule meli pa v pisarnaj sideli pa nika delali. Iz izkušenj van poven ka lejko en tišlar, šlosar, malar ... s pridnin delon pa poštenin odnoson več zasluži kak en doštudejrani razvajenec keri nema pojma o pojmi.

ah

Prvo kak prvo bi trbelo spucati vse študente iz raznih DOB in podobnih "študijev", keri nejso zadosta sposobni napraviti faks kak se šika ( kar niti približno neje problem vsi pač nejso), si pa vseeno nekšne izobrazbe nakoplejo telko ka se te modrija špila. Eto san zaslejdo študij inženira v DOB-i, ja pa ka še, pomale boš za 99,99€ na mesec avstronavt tudi.

rđave

@Pa Kdo Jim verjam točno tak kak si napiso v vsaki kolibi je že kvazi beri univerza oz visoka šola...znanje primerljivo srednje šolo oz v nekaterih še niti tou ne...

kasinaure

Ka to raziskavo je delala kakšna skupina študentof iz kakšnoga priznanoga FDV-ja en den pred oddajo? Pau dicej nepismene kerih starši majo samo osnovno šaulo? Ka smo slučajno v srednjon veki? Pa dijake iz premožnih družin dale pridejo kak siromake? Mislen ka je ta tuj čistak odplavala. Se dijaki, študenti iz revnejšega okolja dosti dosti bole potrudijo na faksi, ka ščejo ohraniti državne štipendije pa majo cil s sebej nekaj napraviti pa svojoj familiji kda do jo meli več ponujditi. Prihajan iz takšne familije, pa marsišto drujge pa se borij pa dela za vikende, ka de doštudejro. Če pa mate v misleh kak revnejše družine, socialne probleme kere nemajo niti za copate pa je ta primerjava ka nedo gimnazije napravle še bole glupa.

Avtore tej raziskave pa toga članka so del problema zakoj je vse tak kak je.

müjra

aja znanje je primerljivo srednji šoli? na podlagi česa pa to sklepaš?

dejstvo je ka lidge ka majo študij dobijo dosta prle službo kak tisti ka majo končano srednjo šolo ali menje...zato pa je med brezposelnimi večina z nižjimi izobrazbami...in to je tude glavni razlog ka se pistij čim več lidij študejrat...ka pa študentje službe dobijo pa nema veze s ten ka bi jin što službo zrihto...to se zgodi mogoče v 1% primerof...ogromno si službe zrihta na podlagi toga ka spozna lidij na fakse, na študentskon dele, praksaj in podobno...in tak se ustvari socialna mreža kera ti koristi v živote...to je nej podarjeno ampak si trbej napravite...

in če ste za omejevanje vpisa na študij...te pa očitno podperate večanje socialnih in ekonomskih razlik...to se namreč zgodi kda je dostop do kvalitetnoga študija omejeni...peščica ka de lejko študejrala de mejla dobre plače in službe, ostali do pa delale za drobtine...

b

Fsi slovenci ste lahko doktorji znanosti, glavne firme v sloveniji pa bojo vodili tujci. Vidi se tudi naše mesto v EU. Za eno leto nam bo hrvaška predpisala kvote terana.

Gost

Slovenci smo narod brez hrbtenice. Kak lejko pričakujemo razumevanje in spoštovanje od drugih, če pa najbole uživamo gda sami sejbe doj seremo.

Gost

Müjra ma čista praf. Seveda se s ten, kak se omejuje študij večajo socialne razlike. Po moje pa je nej dobro tudi to, ka se očitno dela na povečanon vpisi na tehniške fakultete. Povpraševanje po teh smereh de se fejst zmenšalo v naslednjih letaj in tak do pa diplomanti, magistri, približno kak zdaj diplomanti družboslovnih smeri ostali brez dela. Za to, ka država funkcionera sta pomembni obej smeri. In če je obeh smeri približno isto (drugače se strinjan, ka je mogoče malo večji vpis na tehniške fakse), je idealno. Gnesden je vsaki projekt na višjon nivoji multidisciplinaren. To pomeni, ka na vsakon projekti MOREJO sodelovati tak gradbenik, tak zoolog, tak geograf, tak planer, tak urbanist, tak klimatolog, tak antropolog, arhitekt...v to smer more iti razvoj nej pa samo v eno ali drujgo skrajnost. Zato je pomembno meti strokovnjake na vsakon področji.

qwertz123

Podpiram, marsikje v tujini maturitetne točke niso dovolj, potrebno je pokazati še kaj več. Za zdaj je pri nas praksa motivacijskih pisem poznana le na nekaterih doktorskih študijskih programih. Me pa vseeno zelo moti v našem visokošolskem sistemu še dvoje:
- ni nobenega preverjanja znanja profesorjev (habilitacije so trajne narave)
- vsako malo večje selo že nudi dodiplomske in podiplomske štud. programe (ta masovnost je povzročila neupravičeno razvednotenje izobrazbe).

müjra

vaj motivacijsko pismo de spremenilo vse ha? se pravi naj se o prihodnosti srednješolca odloča na podlagi takšne bedarije?

in nemren vrvate kak ste eni totalno neinformejrane. ena redkih urejenih in zglednih stvari v sloveniji je visokošolski sistem. na ton področje se lejko slovenija pohvale. in zdaj eni lapate ka je preveč univerz in programof? na podlagi česa pa? če mate deco se resno pijtajte ka za noroste lapate pa jin omejuvlete šanse. sramota

to je problem neinformejrane družbe. sploj ne vej ka sama sebi škodo dela

Komentarji

Gost

Zelo pohvalno ,da javno zapišete ,da samo rodovniki in privilegiranci se lahko uspešno izobražujejo če pa imajo VIP pa še dobijo službo krasno ,zapišite kaj naj delajo ostali ,ki živijo pod pragom revščine in ostali socialno ogroženi in invalidi ti pa bodo delali samo umazane posle ali pa pod most?

Pa Kdo Jim verjame

interes visokošolskih ustanov je le v kasiranju denarja... zato je tudi že za vsako pasjo kolibo svoja univerza postavljena... dodatno pa še ta fini bolonjski sistem, katerega rezultat na koncu je manj znanja kot včasih v srednjih šolah.. to je le sistem za kasiranje... in oni bodo zdaj rekli, da ne morejo vsi študirat? In se bo potem število fakultet prepolovilo? NE VERJAMEM!

MajsterMiha

Tudi umazani posli si zaslužijo spoštovanje. Če se telko sigdar na avstrijo zgučavlete si še malo poglednite kak je tan. Ali tan so bar tej umazani posli dobro plačani. Pri nas pa tudi, če bi što ščeo kaj takšoga delati se ne dolouči, zatou ka de se okolica iz njega norca delala ka je ali smetar ali ne ven ka nej. Zatou pa so pri nas tak malo plačani teh umazani posli, zatou ka že sami lidje tej službe ne sprejemajo s spoštovanjon. Če bi pri nas lidje cenili sakšo delo bi bilo te tou delo tudi pošteno plačano. Dokler pa večina označuje določena dela in poklice za umazane in na njih glede zviška de tudi plačilo za takša dela tomi primerno. Pri nas trbej mentaliteto malo spremeniti, nej pa ka bi vsi radi viske šoule meli pa v pisarnaj sideli pa nika delali. Iz izkušenj van poven ka lejko en tišlar, šlosar, malar ... s pridnin delon pa poštenin odnoson več zasluži kak en doštudejrani razvajenec keri nema pojma o pojmi.

ah

Prvo kak prvo bi trbelo spucati vse študente iz raznih DOB in podobnih "študijev", keri nejso zadosta sposobni napraviti faks kak se šika ( kar niti približno neje problem vsi pač nejso), si pa vseeno nekšne izobrazbe nakoplejo telko ka se te modrija špila. Eto san zaslejdo študij inženira v DOB-i, ja pa ka še, pomale boš za 99,99€ na mesec avstronavt tudi.

rđave

@Pa Kdo Jim verjam točno tak kak si napiso v vsaki kolibi je že kvazi beri univerza oz visoka šola...znanje primerljivo srednje šolo oz v nekaterih še niti tou ne...

kasinaure

Ka to raziskavo je delala kakšna skupina študentof iz kakšnoga priznanoga FDV-ja en den pred oddajo? Pau dicej nepismene kerih starši majo samo osnovno šaulo? Ka smo slučajno v srednjon veki? Pa dijake iz premožnih družin dale pridejo kak siromake? Mislen ka je ta tuj čistak odplavala. Se dijaki, študenti iz revnejšega okolja dosti dosti bole potrudijo na faksi, ka ščejo ohraniti državne štipendije pa majo cil s sebej nekaj napraviti pa svojoj familiji kda do jo meli več ponujditi. Prihajan iz takšne familije, pa marsišto drujge pa se borij pa dela za vikende, ka de doštudejro. Če pa mate v misleh kak revnejše družine, socialne probleme kere nemajo niti za copate pa je ta primerjava ka nedo gimnazije napravle še bole glupa.

Avtore tej raziskave pa toga članka so del problema zakoj je vse tak kak je.

müjra

aja znanje je primerljivo srednji šoli? na podlagi česa pa to sklepaš?

dejstvo je ka lidge ka majo študij dobijo dosta prle službo kak tisti ka majo končano srednjo šolo ali menje...zato pa je med brezposelnimi večina z nižjimi izobrazbami...in to je tude glavni razlog ka se pistij čim več lidij študejrat...ka pa študentje službe dobijo pa nema veze s ten ka bi jin što službo zrihto...to se zgodi mogoče v 1% primerof...ogromno si službe zrihta na podlagi toga ka spozna lidij na fakse, na študentskon dele, praksaj in podobno...in tak se ustvari socialna mreža kera ti koristi v živote...to je nej podarjeno ampak si trbej napravite...

in če ste za omejevanje vpisa na študij...te pa očitno podperate večanje socialnih in ekonomskih razlik...to se namreč zgodi kda je dostop do kvalitetnoga študija omejeni...peščica ka de lejko študejrala de mejla dobre plače in službe, ostali do pa delale za drobtine...

b

Fsi slovenci ste lahko doktorji znanosti, glavne firme v sloveniji pa bojo vodili tujci. Vidi se tudi naše mesto v EU. Za eno leto nam bo hrvaška predpisala kvote terana.

Gost

Slovenci smo narod brez hrbtenice. Kak lejko pričakujemo razumevanje in spoštovanje od drugih, če pa najbole uživamo gda sami sejbe doj seremo.

Gost

Müjra ma čista praf. Seveda se s ten, kak se omejuje študij večajo socialne razlike. Po moje pa je nej dobro tudi to, ka se očitno dela na povečanon vpisi na tehniške fakultete. Povpraševanje po teh smereh de se fejst zmenšalo v naslednjih letaj in tak do pa diplomanti, magistri, približno kak zdaj diplomanti družboslovnih smeri ostali brez dela. Za to, ka država funkcionera sta pomembni obej smeri. In če je obeh smeri približno isto (drugače se strinjan, ka je mogoče malo večji vpis na tehniške fakse), je idealno. Gnesden je vsaki projekt na višjon nivoji multidisciplinaren. To pomeni, ka na vsakon projekti MOREJO sodelovati tak gradbenik, tak zoolog, tak geograf, tak planer, tak urbanist, tak klimatolog, tak antropolog, arhitekt...v to smer more iti razvoj nej pa samo v eno ali drujgo skrajnost. Zato je pomembno meti strokovnjake na vsakon področji.

qwertz123

Podpiram, marsikje v tujini maturitetne točke niso dovolj, potrebno je pokazati še kaj več. Za zdaj je pri nas praksa motivacijskih pisem poznana le na nekaterih doktorskih študijskih programih. Me pa vseeno zelo moti v našem visokošolskem sistemu še dvoje:
- ni nobenega preverjanja znanja profesorjev (habilitacije so trajne narave)
- vsako malo večje selo že nudi dodiplomske in podiplomske štud. programe (ta masovnost je povzročila neupravičeno razvednotenje izobrazbe).

müjra

vaj motivacijsko pismo de spremenilo vse ha? se pravi naj se o prihodnosti srednješolca odloča na podlagi takšne bedarije?

in nemren vrvate kak ste eni totalno neinformejrane. ena redkih urejenih in zglednih stvari v sloveniji je visokošolski sistem. na ton področje se lejko slovenija pohvale. in zdaj eni lapate ka je preveč univerz in programof? na podlagi česa pa? če mate deco se resno pijtajte ka za noroste lapate pa jin omejuvlete šanse. sramota

to je problem neinformejrane družbe. sploj ne vej ka sama sebi škodo dela

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi