Bolonjski sistem študija med drugim obljublja kombinirano študiranje; dokončanje dodiplomskega študija na eni fakulteti, diferencialne izpite ter nadaljevanje podiplomskega študija na drugi. Pa gre res vse tako gladko?
Ker študenti med opravljanjem diferencialnih izpitov pravno ne spadajo niti med redne, niti med izredne študente, je njihovo pravno stanje zavito v meglo – kakšne točno so njihove pravice in dolžnosti?
Trenutno stanje kaže, da je odnos do takih študentov odvisen povsem od profesorja, ki ima v takih primerih proste roke. Študentka, ki je opravljala diferencialne izpite je za časopis Delo tako takšno izkušnjo opisala kot diskriminatorno in namerno oteženo.
Obiskujejo lahko predavanja, ne pa vaj
Študenti formalno sicer lahko opravljajo izpite, ki vključujejo znanje dodiplomske snovi, praktično je pa je zadeva malo bolj zapletena. Obiskovati ne smejo vaj in so tako prikrajšani za pomembno znanje, ki pa ga na koncu potrebujejo tudi na izpitu.
Redni študenti so zavarovani, tudi izredni študenti dobijo pravice in dolžnosti, ko s fakulteto sklenejo pogodbo. Pri študentih, ki opravljajo diferencialne izpite, pa to ni določeno nikjer.
Po poročanju Dela se veliko študentov pritožuje nad nekorektnostjo profesorjev, ki niso zavezani k enakopravnem obravnavanju študentov, ki opravljajo diferencialne izpite, saj ti pravic pravzaprav nimajo.
Študenti se tako spominjajo, da so bili posedeni za redne študente, kako so se morali s vsakim profesorjem posebej pogajati in dogovarjati katera predavanja in katere vaje lahko obiščejo.
Večina se jih vseeno odloči ostati pri svojih protestih ostati anonimna, saj se še predobro zavedajo, kako zelo je njihov študijski uspeh odvisen od profesorjeve dobre volje.
