Ko sem še kot neizkušeni mladenič Ljubljani »pozabljenega« Prekmurja jeseni leta 2005 prestopil študentski prag, kmalu zatem pa kot sodelavec še vrata ljubljanske študentske organizacije, nisem potreboval veliko časa, da sem ugotovil paradoks študentskega organiziranja. Hkrati z borbo za študentske pravice in kakovostnejši študij, na drugi strani ustvarjajo prototip povprečnega študenta, ki živi lagodno in lakomno življenje. Tudi najnovejši izdelek spletne televizije www.souvizija.si pod okriljem ljubljanske študentske organizacije, ki je obličje sveta v 21. stoletju, ko večina razumsko razmišljajoče mladine stremi k znanju, zagledal pred dobrima dvema mesecema, pogrom podobe slovenskega študenta zgolj še utrjuje.
Stereotipna podoba Slovenca Janeza
Si predstavljate reakcije, ki bi jih sprožila javnost v primeru, če bi slovenska vlada skozi oči Slovenca (!) ustvarila spot, kjer bi njegov vsakdan potekal nekako takole. Recimo temu Slovencu Janez. Ko bi Janez zjutraj vstal, bi namesto kozarca vode v svoje grlo pognal dve antidepresijski tableti, ju splaknil s kozarčkom žganega in na delovnem mestu navidezno prebrodil notranje stiske. Nato bi se Janez vozeč po avtocesti, seveda v nasprotno smer, obvezno ustavil še v gostilni, kjer bi za šankom pustil dobršen del plače, ki jo je bil taisti dan težko zaslužil. Na poti domov bi se pijan usedel v avto, nakar bi ga ustavili policisti, zato bi bil primoran noč preživeti na policiji. Po Janeza bi naslednje jutro prišla njegova žena, ki bi ji, še preden bi zamudil v službo, obvezno prilepil kakšno klofuto. Žena bi svoje modrice kajpada opravičevala s padcem po stopnicah, zvečer pa ponovno »iskreno« padla v objem svojemu dragemu.
Ob zgoraj opisanem scenariju bi vlada verjetno še isti dan doživela svoj pokop. Čeprav živimo v demokratični državi, človek težko razume pojmovanje umetniške svobode. Še težje bi verjeli, da je ta pri ustvarjalcih »teaserja« o študentskem vsakdanu, ki so si ga bili zamislili in, kar je še huje, nato tudi udejanjili, pod okriljem študentske organizacije, ki zastopa študente, delovala v smeri razuma in spoštovanja ljudi.
Študentski vsakdan - hedonizem vedno in povsod?!
In kako si študentski ustvarjalci spletne televizije največje entitiete Študentske organizacije Slovenije predstavljajo vsakdan njihovega študenta?
Za začetek se ljubljanski študent nekaj pred dvanajsto dopoldne popolnoma zmeden izkoplje iz objema postelje in na poti do fakultete med vožnjo z avtomobilom spije kavo, nato pa pred hramom znanja obvezno pokadi džoint, da začasno zbistri svoj zmedeni um. Na predavanjih namesto zapiskov izdela tiransko podobo svojega profesorja, ki jih v zmečkani obliki po preganjanju dolgočasja nonšalantno tudi požene vanj, mimogrede pa bulji v joške svoji sošolki. Zaradi povzročanja nemira nato vendarle podleže pritisku množice in zapusti predavalnico. Ko se mu odstre prost popoldan ob kosilu na študentski bon spije kakšno pivo, zatem pa se že bliža večer in nova priložnost za zabavo. Na tej seveda ne manjka alkohola, ki ga popije v enormnih količinah. Te za posledice obvezno izrodijo akcijo bruhanja, ki ji v študentski zibelki za lahko noč sledi akcija slačenja hude bejbe, po možnosti ne njegove punce, da bi se lahko naslednje jutro na ves glas hvalil, kako jo je podrl. In tako se vsakdan ljubljanskega študenta, kot ga vidi ljubljanska študentska organizacija, konča. Ni mi verjetno potrebno ponavljati, da so si ustvarjalci kratkega filma ustvarjalni cikel tega vsakdana predstavljali kot serijo, ki se ponavlja.
Od izdajatelja medija, to je ljubljanske študentske organizacije, bi zato pričakovali, da nemudoma odstrani to bizarnost, in se, če zmore toliko odgovornosti, opraviči za stereotipno označevanje študenta kot zmedene osebe, ki živi samo za žure in hedonistično uživa, ter se začne obnašati dostojanstveno in spoštljivo do študentov, katerih ime zastopa. Če tega ni sposobna, je čas, da se resno vprašamo o njeni vlogi pri krepitvi položaja študenta kot znanja željnega intelektualca, ali pa čakamo, da se končno prebudi razum kritične mase ljudi, ki bo zmožna zbrati toliko energije ter na podlagi argumentov preoblikovati monopolni položaj študentskih organizacij, ki si neupravičeno lastijo oblikovati javno podobo slovenskega študenta.
