Pomladno sonce nas že lep čas razvaja. Travniki, gozdovi in vrtovi nas vabijo na svež zrak. Žal pa se spomladi vsi vendarle ne veselimo gibanja na prostem, saj mnoge mučijo alergije na cvetni prah, ki prinašajo marsikatero neprijetnost.
Kako ugotovimo ali imamo opravka z alergijo?
Če vas v pomladanskem času začnejo mučiti kihanje, voden izcedek, zamašen nos, draženje v grlu ter srbeče in pordele oči, včasih celoi glavobol, kašljanje, težko dihanje, razdražljivost in nespečnost, razmislite, kaj je vzrok vašega slabega počutja. Najprej izključite možnost navadnega prehlada, katerega simptomi so sicer podobni alergiji na cvetni prah, vendar med njima vendarle obstajajo razlike.
Pri prehladu so simptomi prisotni dva tedna ali manj, pri senenemu nahodu pa trajajo glede na to, kako dolgo smo izpostavljeni alergenom. Drugačna je tudi barva izcedka iz nosu – pri prehladu je rumenkasta, pri alergiji pa je izcedek prozoren in voden. Pri alergiji tudi ni povišane telesne temperature in bolečin v sklepih in mišicah, med tem, ko so ti simptomi pri prehladu pogosti. Ali gre za alergijski rinitis, zdravnik potrdi z alergološkimi preiskavami (npr. vbodni test, krvni testi), ki pokažejo tudi, kateri alergen povzroča težave.
Kako ukrepamo?
Alergijo na cvetni prah težje pozdravimo, lahko pa jo skušamo čim bolj omiliti. Najbolj pomembno je, da vemo, na cvetni prah katere rastline smo alergični. To je v času, ko je v zraku veliko cvetnega prahu, težje ugotoviti, a ni nemogoče. Pozanimajte se tudi, v katerem obdobju je cvetnega prahu, na katerega ste alergični, v zraku največ. Ta obdobja so za različne vrste cvetnega prahu različno obsežna.
Med najpogostejše alergene rastline sodijo ambrozija, leska, jelša, topol, jesen, breza, platana, hrast, trave, trpotec, pravi kostanj in pelin. Informirajte se o času cvetenja rastlin, katerih pelod povzroča vašo alergijo. V Sloveniji največ alergenih rastlin cveti aprila in maja, zato bodite takrat še posebej previdni. Ravnajte se po pelodnem koledarju (http://www.ezdravje.com/alergija/koledar-cvetenja/ ) in spremljajte pelodno napoved, ki daje podrobne dnevne informacije o koncentraciji pelodov v zraku.
Kako ravnamo ob stiku s cvetnim prahom?
Morda vam bo pri soočanju z alergijo ter nadležnim smrkanjem in kašljanjem pomagalo, da si boste po prihodu v zaprte prostore otresli ali zamenjali oblačila. Če vas cvetni prah že draži, si umijte obraz in po potrebi tudi lase. Dobro je, če imate tudi medtem ko ste zunaj pri sebi vlažilne robčke, da si lahko cvetni prah sproti odstranite z obraza.
Naravna pomoč
Pomembno je, da okrepite svoje telo in imunski sistem s primerno hrano (ne le v času alergije, temveč že preventivno, čez celo leto): uživajte dovolj vitamina C, maščobnih kislin omega 3 (nahaja se v oreščkih, lanenem olju, ribah, chia semenih), vitamina B5 (najdete ga v kvasu, rumenjakih) in vitamina E (viri so oreščki, olja) ter magnezija, kalcija in selena. Segajte po polnozrnatih živilih, rjavem ali divjem rižu, zeleni zelenjavi, jejte čičeriko in lečo. Pri krepitvi imunskega sistema zelo pomaga ameriški slamnik 8tinkture, čaj, naravni izvlečki).
Pri alergijah lahko poskusite tudi s homeopatskimi zdravili, npr. črni ribez (naravni izvleček, ki ga uživate dnevno), ajurvedo in akupunkturo, s katerimi se dosegajo zelo dobri rezultati.
Vsekakor pa alergije ne smemo podcenjevati. Priporočljivo je, da se o slednji posvetujete s svojim zdravnikom, ki vam bo lahko podrobneje svetoval in bo, sploh če je alergija močnejša, tudi ustrezno (in pravočasno) ukrepal.
