God sv. Gregorja, 12. marec, je za godom sv. Valentina in pustom po ljudskem izročilu še eden od dnevov, ki napovedujejo prihod pomladi. Znan je kot dan, ko se ptički ženijo. Na predvečer gregorjevega je značilno spuščanje barčic. Čas okoli pomladanskega enakonočja je tako kot čas okoli jesenskega enakonočja ter najdaljšega in najkrajšega dneva v letu v kulturni dediščini zelo pomemben, na kar kažejo številne šege.
Dnevi se daljšajo
V obrtniških in delavskih krajih na Gorenjskem so še na začetku 20. stoletja po potokih spuščali kose lesa z gorečimi oblanci, pozneje pa z gorečo svečo. S tem so sporočili, da bodo odslej lahko dlje časa delali pri dnevni svetlobi. Med svetovnima vojnama so šego prevzeli otroci in po vodi začeli spuščati lesena ali papirna plovila z gorečimi svečami.
V predkrščanstvu so ob prelomnih trenutkih leta izvajali določena obredja z namenom, da bi preprečili kaos in vzpostavili red, je za STA povedal avtor knjige o gregorjevem Bojan Knific. Po njegovih besedah sta se v času pomladanskega enakonočja po slovanski mitologiji soočila bog stvarnik Perun in bog podzemlja Veles. "Simbolika ognja in vode prinaša prav to - ogenj gre v vodo, višja in spodnja moč se združita," je pojasnil.
Ljudje so po njegovih besedah želeli z obredjem simbolično preprečiti kaos in vzpostaviti red.
God sv. Gregorja je bil po starem julijanskem koledarju prav na dan začetka pomladi. Z uvedbo gregorijanskega koledarja, ki ga je vpeljal papež Gregor XIII. in je na slovenskem območju v uporabi od leta 1584, pa se je pomaknil deset dni nazaj.
