Nogometaši Mure niso imeli časa za spoznavanje Kišinjeva, je pa klubska delegacija obiskala eno največjih vinskih kleti na svetu, ki je pred leti premamila tudi Jurija Gagarina. Tam je bil tudi objektiv Sobotainfo.
Moldavija je bila v teh dneh pogosto omenjena v povezavi z nogometaši Mure. Državo, ki leži med Romunijo in Ukrajino, marsikdo povezuje z revščino, kljub temu pa skriva tudi nekaj biserov.
Ste vedeli, da je Moldavija izjemno vinorodna dežela? Moldavija je bila v času Sovjetske zveze največja pridelovalka vina med vsemi republikami, v tej državi pa se nahajata tudi dve največji vinski kleti na svetu.
Klet Mileştii Mici je največja na svetu, klubska delegacija pa je v času gostovanja v Kišinjevu med drugim obiskala vinsko klet Cricova. Gre za klet, ki se nahaja v podzemnih rovih dolgih 120 kilometrov.
Rovi nastali že v 15. stoletju
Vinska klet Cricova se nahaja v istoimenskem mestu, ki leži nekaj kilometrov severno od prestolnice, s svojimi rovi pa je priljubljena turistična atrakcija. V njej hranijo kar 1,3 milijona steklenic.
Za hranjenje steklenic uporabljajo dobro četrtino celotne kapacitete rovov, ki so zaradi izkopa apnenca, s katerim so gradili Kišinjev, pričeli nastajati že v 15. stoletju.
V 50. letih prejšnjega stoletja so rove zaradi odlične klime namenili vinski kleti, po kateri se lahko danes zapeljete kar z električnim vlakcem.
Čeprav se lahko v kleti Mileştii Mici pohvalijo z dvomilijonsko zbirko steklenic - s tem je klet vpisana tudi v Guinnessova knjigo rekordov -, pa Cricova vseeno velja za najprestižnejšo vinsko klet v Moldaviji.
V njej najdete pretežno penine, v svojih rovih in podzemnih dvoranah pa je gostila že številne evropske in svetovne državnike, nekateri od njih imajo v kleti shranjene tudi lastne zbirke.
Na spletu je moč najti tudi zapise, da bi se lahko klet, ki pod površjem ponuja tudi vinsko mesto, v kateri lahko pokušate različna vina, kot prva uvrstila na seznam Unesco svetovne dediščine.
V kleti naj bi obležal tudi Jurij Gagarin
V času druge svetovne vojne in nemško okupacijo Sovjetske zveze naj bi v vinskih sodih judovsko populacijo skrivali pred nacistično vojsko, z vojno pa je povezana še ena zanimivost.
V kleti so namreč shranili zbirko 2.000 vinskih steklenic Hermana Göringa, ki so jo Sovjeti kot vojno trofejo prepeljali iz Nemčije in del nje pustili tudi v kleti Cricova.
V Cricovi sicer stekleničijo tako bela kot rdeča vina, predvsem slednje, ki nastane iz sorte cabernet sauvignon, pa velja za eno od posebnosti kleti.
Ena od anekdot je povezana tudi z Jurijem Gagarinom, ki je 12. aprila 1961 kot prvi človek poletel v vesolje.
Vodiči se na račun sovjetskega kozmonavta večkrat pošalijo, da je lažje poletel v vesolje, kot pa zapustil vinsko klet.
Leta 1966 naj bi v družbi steklenic preživel kar dva dneva, klet pa je zapustil šele ob pomoči spremljevalcev.
Utrinke iz kleti in Kišinjeva je zbral Jure Banfi.
