Blog iz Egipta: Brundanje

Sabina Eldomy pod psevdonimom bata že več kot tri leta objavlja zapise o svojem življenju v Egiptu. Sabina je namreč Slovenka, ki jo je življenjska pot ponesla v islamski svet in deželo piramid. "Bata po arabsko pomeni raca. Jaz sem račka, ki je odletela na jug. Živim v Egiptu. Več o meni in Egiptu lahko izveste iz mojega pisanju," pravi Sabina, katere blog objavljamo z njenim dovoljenjem.

Še prej pa Sabinine besede, posebej za bralce Sobotainfo.com: "Poudarjam, da jaz nisem novinar in jaz ne poročam in ne pridobivam informacij za to, da koga obveščam. Pišem, kar sama doživljam, kar sama mislim in kar vidim okoli sebe ter kar mi povedo ljudje… To je moja zgodba in moj vidik in to je to kar živim. Ko mi bo pa kdo plačal in mi naročil, da opravljam novinarsko delo, bo to nepristransko in brez zmojih vtisov in mojega mnenja. In pa predvsem bi se kot novinar trudila pokazati vse vpletene v situacijo ne pa samo eno stran."

 

 

 Brundanje II.

12. 2. 2011

Lahko bi napisala samogovori ampak ker je javno je tole pač brundanje. Vem da nisem medo (medved), ampak moj oče je vedno rekel, kadar sem kaj momljala v pol glasnem razmišljanju da brundam…torej brundanje.

Sem se odločila, da se malo spočijem od političnih tem, ki tako ali tako niso zame. Politika in čustva prav gotovo ne gredo skupaj.

Ko sem bila zelo mlada sem še verjela, da lahko kaj spremenim tudi jaz z svojo aktivnostjo in z svojo energijo. No danes ne verjamem več…

Da je temu tako je lep primer moja Domovina Slovenija. Menim namreč, da ni problem v tem da ljudje izvolijo napačne ljudi, problem je v tem da se pravi ljudje ne ukvarjajo s politiko ali pa dvignejo roke od nje takoj, ko vidijo koliko je ura. Besedo pravi bi z lahkoto nadomestila z besedo pošteni.

Tako, da tole prav gotovo nikdar ne bo političen blog. Pa čeprav vem, da Egipčanska zgodba nikakor ni zaključena. Marsi kaj se še lahko zgodi…

Danes, ko zgleda, kot da je hudo za nami in je napetost popustila sem kar malce zbolela. Cel dan sem se prestavljala iz enega konca stanovanja na drug, zeblo me je kljub topli obleki in prav tak občutek sem imela kot, da se me bo lotila kaka gripa. Vendar upam, da je to počutje samo razlog preutrujenosti zaradi ne spanja.

V teh dneh in predvsem nočeh, ko sem imela ogromno časa za razmišljati sem naredila, kar nekaj sklepov za prihodnost.

V teh dneh sem se namreč končno zavedala, da je življenje res kratko in lepo in, da se vse skupaj lahko v enem samem dnevu podre kot hiška iz kart.

Večina med temi zaobljubami, so osebne toda tiste med njimi, ki jih lahko napišem pa so vezane na moje bližnje…

Samo nekaj njih za danes…

Najprej moram mami odpeljati v notranjost piramide.

Štiri leta je že tu in piramide imam pred nosom pa tega še nisem naredila!

Tako, da upam, da se turisti, kmalu vrnejo v Egipt in da se vse turistične točke ponovno odprejo.

Sploh sem se odločila, da bomo veliko več hodili na okrog inšAllah. Bencin in prevoz tu itak ni drag, upam, da tako tudi ostane in jesti moraš ali si doma ali pa kje zunaj. Tako, da to sploh ne bo drag šport.

Otroke moram nujno začet ne samo splošno izobraževati ampak tudi versko. Prav sram me je, da moji otroci znajo zrecitirat državno himno ter cel kup pesmic in niti enega teksta iz Korana. Moj mož je do svojega petega leta imel že eno tretjino Korana v glavi moji otroci pa niti enega stavka. Obup! Bog me bo prav gotovo na sodni dan vprašal tudi po tem. Na svojega moža ali kogar koli v družin na žalost ne moram računati, tako, da je to popolnoma na meni. Ne želim, da bi samo znali nekaj na pamet ampak, da bi stvari tudi razumeli. Moj tast je sicer pisal knjige o islamski zgodovini toda tiste so že bolj za najstnike.. Skratka ena od zaobljub je tudi Boga bolj približati otrokom.

Tudi sebe moram spraviti v red. Kako kilo bo treba dol dat in malo bolj aktivno gibat. Rada imam plavanje ampak rana po operaciji se mi še ni zacelila, tako da takoj se tega ne morem lotiti ampak obljuba meni, da bom, pa ostaja.

Vedno kadar imam zdrava obdobja življenja, kar pomeni da se gibam in bolj zdravo prehranjujem se ne samo fizično ampak tudi psihično bolje počutim.

Tudi to sem se odločila, da je po treh letih čas, da z otroci obiščemo Slovenijo. Poleti je za nas najbolj primeren čas in že sedaj bom začela tudi sama denar kupčkat. Stanovanja ne bom izpraznila. Vaši nasveti so bili več kot prepričljivi zakaj bi bilo to neumno in zato se vam zahvaljujem. Poleti bomo stanovanje raje najeli za mesec ali dva, bo res bolj praktično iz vseh vidikov.

Drugače pa, pri nas bi se v normalnih okoliščinah jutri končale počitnice, ampak sem na internetni strani šole prebrala, da pouka ne bo vsaj še do 21. Februarja. Samia, ki res tako zelo rada hodi v šolo je danes, ko sem ji povedala, da bodo še počitnice, kar zajokala.

Moža je še vedno zunaj službeno,čeprav gradbišča še kar stojijo ampak na veliko sestankujejo in iščejo rešitev. Nič ne kaže, da se bo kaj premaknilo iz točke nič, kajti ogromno ljudi je popokalo denar in pobegnilo, tisti ki so ostali pa čakajo kaj bo saj trenutno ni pravi čas za vlaganja.

Tako, da treba bo spet lepo na veliko pisat ponudbe na vse konce in kraje in čakati, da bo kaka sprejeta. Tudi posel z Saudsko Arabijo se je ustavil. Praktično vse stoji, še projekt na letališču.

Ampak slej, ko prej bo moralo iti tudi navzgor, inšAllah.

Kako lepo je biti mačkon. Nobenih skrbi nima.

Tale fotografija je za vse mačko ljube in predvsem za mojo prijateljico Majo.

 

 

Sedaj pa res končno!

11. 2. 2011

Mubarak je ostopil in vojska bo prevzela vodenje!

Sedaj pa bo karneval in veselica.

Naša državna tv je končno kako uro ali dve nazaj začela predvajati realno sliko. Prav videlo se je, da ne vedo več kaj naj govorijo, ker jim očitno nihče več ne narekuje…

Ljudje se veselijo. Pri nas ker ni toliko naseljeno ni ravno hrupno. Toda iz daljave se sliši trobljenje. Trobljenje kot kadar je poroka in se vsi veselijo.

Danes ne bom več pisala. Tudi jaz sem vesela!

Inšallah na boljšo prihodnost! 

Končno!

10. 2. 2011

Končno se bodo stvari začele premikati.

Predsednik Mubarak bo baje odšel še nocoj!

UPDATED – POSODOBLJENO

Ob 21.54

Nestrpno čakam njegov (Mubarakov) govor…

Ob 22. 25

Vmes ko še, kar čakamo in nam naša narodna televizija predvaja promo spote za Egipt, ne pa kar se v resnici dogaja le par sto metrov stran od njih, naj napišem nekaj misli…

Ogromno ljudi je na Tahrirju in okolici in če se vse ne konla danes, če Predsednik Mubarak ne bo odstopil potem jih bo jutri res na miljone.

Egipčani s katerimi imam opravka v vsakodnevnem življenju so danes že skoraj vsi odločeni, da mora it in pika.

Aha sedaj so nam celo na nacionalni tv pokazali Tahrir tak kot v resnici je. Se pravi poln ljudi.

Skrataka upam, da bo res odstopil in da niso vse samo govorice!

In čakamo in čakamo… 

 

Egipčani so ponosni ljudje

8. 2. 2011

Protesti se kot kaže ne bodo umirili!

Pravzaprav verjamem, da bo danes na ulicahokoli Tahrirja ogromno ljudi, saj so bili ptotestniki v teh zadnijh dneh zelo aktivni in so šli v akcijo pridobivanja več ljudi. Če je seveda verjeti nekaterim posameznikom iz revnih predelov Kaira, ki so novinarjem razlagali, kako so jih obiskali mladi ljudje in jih prosili naj se jim danes in v naslednjih dneh pridružijo na ulicah…

Možno, da je res…Prav mogoče pa je tudi, da ni res.

Jaz samo vem, da je zmeda.

Da bi lažje razumeli situacijo bom napisala nekaj svoji izkušenj in misli o egipčanih.

V preteklosti vedno, ko je kjerkoli nanesla beseda na politiko so ljudje pa naj bodo zdravniki, inžinirji ali pa revež na cesti govorili: “Jah pri nas je tako, ker imamo lopovsko vlado, ki namesto nam da v svoje žepe!”

Vedno! Ni ga bilo človeka, ki bi mi kdaj rekel drugače.

Torej egipčani od nekdaj vedo vse to, kar sedaj prihaja na dan o bogastvu ljudi, ki so bili na položajih in so se enostavno vdali in pač živeli svoje življenje, kakor so najbolje znali.

Imajo pa egipčani v svojem karakterju neko lastnost in to je spoštovanje in ponos. V Egiptu je spoštovanje zelo pomembna zadeva. Največ prepirov in pretepov se tu zgodi prav zaradi oskrunjene časti.

In tako tudi sedaj v te situaciji veliko ljudi enostavno kljub vsem kar stoji zadaj ne dovoli, da se govori o njihovem predsedniku, da je prašič, lopov, kriminalec. Še več moti jih že, če rečeš samo Mubarak in ne Pedsednik Mubarak.

Torej na prvi pogled precej nepomembna stvar v dani sutuaciji za nekatere, toda za Egipčane najbolj pomembna stvar, spoštovanje.

Zato večina ljudi ob tem, ko so med protestniki tudi ljudje, ki brez spoštovanja govorijo o egipčanskem predsedniku občutijo, kot da je nespoštovanje upirjeno tudi k njim samim.

Druga stvar, ki jo ljudje v teh dneh zamerijo in je spet povezana z domovino je, da si seveda želijo napredek toda ta situacija jih trenutno peha v nasprotno stran.

Egipčanska narodna zavest in ljubezen do domovine je namreč tako močna, da se tega z besedami ne da opisat. Takih čustev za domovino nisem zasledila res še nikjer.

To ljubezen do domovine izražajo z pisanjem, petjem in pogovorom.

V Egiptu je popularna glasba med maldimi in starimi prav tista, ki opeva domovino in da je to recept za uspeh vedo tudi ljudje, ki se ukvarjajo z glasbo pa niso Egipčani. Tako ni nič posebnega, da tudi že uspešne glasbenice po narodnosti, Libanonke kot naprimer Nancy Ajram ali Haifa… pojejo pesmi, ki opevajo Egipt in Egipčane saj si s tem večajo priljubljenost pri več kot osemdestet miljonskem narodu in to pri starih in mladih, revnih in bogatih. Egipt ljubijo vsi Egipčani.

Haifa poje 80 miljonov čustev.

Nancy pravi jaz sem egipčan.

Kaj si o tem mislijo Libanonci sicer ne vem…ampak nobene hude krvi nisem nikjer zasledila.

Seveda pa tudi domači Egipčanski glasbeniki ne zaostajajo za njimi in tako tudi najbolj popularni med njimi, ki nimajo več potrebe po uspehu enostavno čutijo potrebo, da zapojejo tudi svoji domovini, kot Amr Diab naprimer in pa Sherin o tem sem nekaj napisala tukaj.

Kako se ta narodna zavest prenaša na otroke sem prav tako že pisala saj je egipčanska himna pač nekaj kar pojejo že smrkovci v pamperskah in tudi moji niso bili izjeme. Cel zapis in video v katerem sem se dotaknila tudi tega se nahaja tukaj.

Torej medsebojno spoštovanje ter ljubezen do domovine…

Nadalje v Egiptu je ogromno po zadnjih podatkih vsaj 16 miljonov delavcev, ki so za svoje delo dnevno plačani ali tedensko plačani. In v Egiptu imamo ogromno ljudi, koliko miljonov sploh ne vem, ki živijo od turizma.

Kako naj se vsi te ljudje preživijo sedaj?

Seveda vsi ti ljudje želijo spremembo na bolje in želijo pošten sistem, poštene ljudi na oblasti… Toda, kaj jim ta želja pomaga, če pa ne vedo kako naj preživijo.

In povsem logično je, da ti ljudje v borbi za lasten obstoj v protestnikih vidijo nekoga, ki jim ta obstaj krati.

Nadalje, kar je največji problem te revolucije in kar je tudi verjetno razlog, da se na noge ne dvigne ves Egipt je pa bom citirala kar besede egipčana:

Protesters demands always change and rise so gave many people the feelings that it will be no end of it .

And not all protesters have the same demands not talking about who stays now talking about since the start. They couldn’t even gather to choose who represents them or who will be their candidate or leader. When 20 of them met today vise president many others say we didn’t choose these 20 so how can I follow them or how u wants from all Egyptians to do.

Ljudje enostavno ne vedo kdo so ti ljudje, kdo so njihovi vodilni in ne vedo koga naj v tej zadevi za bolj pošten državni sistem sledijo…

Vsi bi radi spremembe na bolje toda zaradi zgoraj naštetih stvari se enostavno ljudje ne morejo odločiti v tej situaciji kaj je prav.

Dialog poteka in upam, da se bodo kaj dogovorili.

Popolnoma pa razumem najbolj vstranje med protestniki, čepav z nobenim od njih nisem imela priliko govoriti osebno. Verjetno imajo občutek, da bi lahko bilo vse skupaj zaman in da take prilike morda nikdar več ne bo, če odnehajo…

Predsednik Mubarak pa … jah tudi on je Egipčan in tudi on, da veliko na čast…osebno ne verjamem, da bo odšel takoj, čeprav je kot kaže to, da on ne oddide edina stvar, ki vse protestnike združje in edina zahteva v kateri so si popolnoma enotni je: ” Odidi!”.

 

Danes na ulicah mojega mesta

8. 2. 2011

Življenje se vrača nazaj.

Moj mož je sicer odšel v službo, toda vsa gradbišča še ne bodo začela z delom in nič ni še jasno kaj bo… Poleg tega tudi veliko trgovin in obrti še kar ostaja zaprtih.

Ljudje pa so danes bolj umirjeni. To vem zaradi obnašanja na cesti.

Na ulici je manj trobljenja in nervoze tudi pri semaforju, se večina ustavi, ob znaku policista. Ja, seveda pri nas samo semafor ni nikdar dovolj… Semaforji pri nas imajo obvezno dodatno opremo, to je policista, ki ob rdeči luči stopi na cesto kot živ zid…in ob zeleni da znak da lahko speljemo.

No, da so ljudje bolj umirjeni pa vem tudi zato, ker nihče od zadaj živčno ne trobi takoj v tisti sekundi, ko se prižge zelena luč, temveč, kar lepo mirno počakajo, da policist da znak.

Večina se jih seveda pogovarja predvsem o politiki in ker so egipčani šaljivci sem danes slišala take in drugačne stvari. Ne vem zakaj, ampak vsi se v teh dneh čutijo poklicane, da meni kot tujki razložijo zadeve

Če bi naredila zaključek povedanega vam itak nekaterim ne bo všeč, toda bom. Ljudje v veliki večini ne podpirajo protestnikov.

Skratka z vsem spoštovanjem do vseh, ki so v teh dneh protestov izgubili življenje ali bili ranjeni in v upanju, da te žrtve niso bile zaman, ter se bo kaj spremenilo na bolje, pa bom vse eno nekaj povedanega delila z vami.

Danes je sadjezelenjavar rekel, da naj bodo tam na Tahrirju, če jim paše in da so lahko nova atrakcija za turiste. Spet ena druga gospa je rekla zakaj ravno na Tahrir, da zakaj niso šli na kak vrt, ko vsaj nikomur ne bi bili v napoto in lekarnar pravi da, glede nato, da so tam pomešane ženske in moški in spijo skupaj pod šotori(kar tu pač ni v navadi), lahko pričakujemo čez 15 let revolucijo otrok z plakati:” Kdo je moj oče…?”

Skratka niso samo tako, kot sem včeraj pokazala na trgu Tahrir šaljivci ampak je to pač splošna značilnost tega naroda…

Sicer pa sem danes ko sem bila v mestu naredila malo fotografij.

(foto: ženska na ulici)

Ker jaz ne znam takole nositi stvari, moram po nakupih za avtomobilom…

Bencina je sedaj za vse dovolj in tudi jaz imam napolnjen tank. Sploh pa sem se odločila, da bom odsedaj naprej tankala vedno že pri polovici praznega rezervoarja…da se mi ne bi ponovilo, da zmanjka povsod bencina jaz pa tik pred rezervo.

(foto: kruh je prišel)

Tudi kruha, ki ga subvencionira država je dovolj. Morda nisem še nikdar tega razložila, kako je s tem kruhom in kdo ga lahko dobi.

Vsak ga lahko dobi samo v vrsto se mora postaviti, čeprav naj bi bil ta kruh predvsem za revne pa to dobrino izkorišča tudi mnogo egipčanov, ki bi si kruh lahko sami kupili v trgovini.

(foto: hitra hrana po egiptovsko)

Na zgornji fotki je egipčanski fast food in na pesku njegov lastnik, ki čaka na stranke. Jajca, zelenjava, paradižnikova mezga in začimbe…pa rata nekaj takega kot omleta.

(foto: tank)

Še vedno vse povsod na bolj glavnih ulicah tanki in ostala vojaška oklepna vozila. Prvič odkar sem v Egiptu si lahko brez skrbi privoščim slikanje vojske in njihove opreme. Kajti drugače v normanih razmerah je to precej nevarno dejanje.Predno dokažeš, da nisi vohun lahko mine, kar nekaj časa in zaslišanj…

(foto: policistu je dolgčas)

Na ulicah je spet ogromno policitov, ki pa jim je prav očitno dolgšas in jih cesta in promet ne zanima kaj dosti. Vsaj dva sem videla, da se igrata z mobitelom (sms-i še vedno ne delajo).

(foto: vojska)

Poleg tankov, ki stojijo na cestah se na določenih točkah zadržuje tudi precej vojakov.

Ko sem na koncu le prišla tja kamor sem bila namenjena (Dandy Mall), pa me je pričakalo tole.

(foto: dandymall)

Še približana fotografija, ker na zgornji ne vem, če e vidi…

(foto: zazidan vhod)

Vhod v nakupovalni center ni zaprt ampak je dobesedno zazidan in to povsod kjer je steklo. Cegu in malta očitno najboljša protivlomna zaščita!

Varnostnik mi na vprašanje, kdaj se bo ta objekt spet odprl ni znal odgovoriti.

Pred vsako odprto banko, kljub pozni uri še vedno vrste ljudi…

(foto: vrsta pred trgovino)

Potem sem sicer našla eno drugo malce večjo trgovinico odprto in sem kupila kar je nujno. Od zunaj sem bila prav presenečena ker je izgledala dobro založena, potem pa notri, ko na polici vzameš artikel, zadaj kar luknja zazeva.

Lepo je da se trudijo in imajo kljub pomankanju robe za kupčevo oko tudi v teh negotovih časih urejene police. Tam kjer bi moral biti kruh so polne police samo nekih krekerjev. Ga bo treba kar doma spečt.

Tako na hitro sem opazila, da vsega manjka razen mleka, jogurtov in sadja in zelenjave tega pa je bilo, kot vedno polne police.

Pri čokoladah pa presenečenje na kubik.

Očitno jim je zmanjkalo vsega in so nekje iz skladišča privlekli tole Seveda nisem mogla mimo.

(foto: za otroka)

Ne vem,res ne vem zakaj je za Hrvaška podjetja Egipt zanimiv za izvoz med tem ko Slovenska že 4 leta nimajo interesa… Pred 4 leti se je dobilo kar nekaj izdelkov od Droge Portorož.

Ko sem potem prišla domov sem zunaj videla soseda. Tistega, ki si ji vrt naredil na ulico, se pravi, da sedaj ni na Tahrirju. Naj mi Bog oprosti ampak ta človek je tako mračen in brezsrčen. Mrko je gledal v tla in tudi na moj:” Salamoalikum” je samo nekaj zamomljal (eh, pa tak muslimanski brat) in naprej ogledoval svoja drevesa, vsakega posebaj.

Enkrat je nekdo med komentarji napisal, da mu zamerim, ker je pri stranki Muslimanskih bratov, pa ni res. Zamerim mu ker je mrk in neprijazen človek.

Zaradi njega so Hamdemu( tu sem pisala nekaj o njemu )ljudje iz “občine” podrli tisto ubogo hiško, ki je bila manjša od moje spalnice in res nikomur v napoto. Pa ravno, ko smo Hamdema pregovorili, da ostane in tudi hči je dal v šolo…

Ampak sosedov vrt pa ostaja in mi vsi vozimo okoli njega in na koncu bo ulica namesto dvosmerna zaradi tega vrta enosmerna… “ne moreš, da verjameš”: bi rekel moj sin. Evo zato tega soseda ne maram in morda delam krivico stranki Muslimanskih bratov, ampak tu okoli mene so skoraj vsi, ki naj bi bili njihovi bolj taki, da jih bolj, kot za kogarkoli skrbi predvsem zase.

lep pozdrav iz mirnega Kaira

Sabina

 

 

Med protestniki so tudi humoristi…

6. 2. 2011

Egipčani so veseljaki v vsaki situaciji. Prilagam dve fotki.

Tale ima napisano: “dej pejt že (in spodaj potem piše ) ker me že roka boli“

In tale pravi:

”pojdi (in potem spodaj) pogrešam svojo ženo (in še dodaja) komaj 20 dni sem poročen“

Včeraj zvečer sem malo gledala našo državno tv in kot sem zasledila se je končno začel dialog. Hvala Bogu. Drugače pa nič drugega, kot cel večer samo politika, pogovorne oddaje, celo nekateri od protestnikov so bili gostje in pa ogromno domovinske glasbe.

To povem samo zato, da veste s čim nas filajo naši mediji

Sicer pa mi smo danes začeli delati. V mestu je bil vrvež, že skoraj kot noramlne dni, nekatere banke so se odprle sicer so bile vsote omejene ampak mi smo prišli do denarja. Sami sicer še ne rabimo denarja toda nekateri od delavcev pa…

Bencin je prišel toda jaz še nisem tankala, ker se mi ne da eno uro v vrsti čakat. Bom jutri inšallah.

Najbolj važno se mi zdi, da je prišel kruh v državno razdelinico, da ljudje vsaj lačni več ne bodo. Tudi tisti gospod, ki prodaja sadje in zelenjavo z oslom je danes prišel mimo…

Nekatere trgovinice in lekarne že delajo tudi avtoklepar v bližini je danes pridno brusil in klepal enega hrošča ko sem šla mimo.

Življenje se počasi vrača nazaj.

Danes sem prav vesela, da nismo odšli. Pogrešala bi vse te ljudi.

lp, bata

Updated -dopisano:

  

 Jaz ne znam dat podnapisov.Tako, da bom napisala dialog, ki me je nasmejal do solz.Očitno sov Egiptu tudi taki, ki nimajo pojma kaj se dogaja.

Plešasti gospod razlaga kaj in kako ter opisuje situacijo na Tahrirju in pride ta stari gospod, ki očitno nima pojma, zakaj se gre.

Stari gospod čisto resno:” Kaj je? Kaj se dogaja?” ” A je kdo udaril njenega moža?”

(Očino je v bližini ena ženska -protestnica, ki jo ne vidimo na posnetku.)

Plešasti gospod se poheca:” Ne, mož je udaril njo.”

Stari gospod pravi:” Pa kaj zdaj?! Pa dajte že uredit to in ju pomirite med seboj… Pa kaj že 4 dni ta cirkus tukaj pa ju ne morte pobotat! Bog je rekel, da se naj pomenijo en iz njene družine in en iz njegove.”

(tokaj je Bog rekel je iz Korana, kako se rešuje med zakonske spore…)

Plešasti pravi:” Ma ja sam zdej je problem, ker sta dva. Mož in njegov bratranec.”

Stari gospod:” Ja, pa vseeno no… dejte ju pomiriti, rešite zadevo.”Potem pa še vpraša: ”In ti tanki in vojska je tukaj zato, zaradi njiju?”

Plešasti pravi:” Ma, ja ker so američani, pršli pomagat rešit problem med njima.”

In potem smeh…

Stari gospod dejansko verjame, da je vse to spor med možem in ženo…

 

Link: bata.blog.siol.net/2011/02/06/med-protestniki-so-tudi-humoristi/