Naša pozornost deluje tako, da jo pritegnejo novosti in nenavadnosti, skratka vse, kar razbija utečeno rutino.
Pogled na prometno nesrečo nas poživi in zdrami. Našo pozornost pritegne kaos oziroma vse kar zmoti našo vsakodnevno rutino. Vendar pa opazovanje povzroči zastoje in pogosto tudi dodatne nesreče.
Prometna nesreča nas spomni na lastno minljivost
Prometne nesreče privabljajo pozornost ljudi, saj že najmanjši prometni trki pritegnejo pozornost. Človeška radovednost in nagnjenost k voajerizmu na cesti povzročata zastoje in splošno slabo voljo med udeleženci prometa. Ponekod v tujini opravitelji cest omejijo opazovanje nesreč s pregradami, vendar pa je potrebo ljudi po opazovanju veliko težje izkoreniniti. Kot je za Planet Siol povedal socialni psiholog Matej Černigoj nas življenje v katerem težimo k urejenosti in miru lahko otopi in vodi v pomanjkanje občutka smisla. Zato nas pa po drugi strani kaos, nesreče in konflikti poživijo, zbudijo naše potenciale.
Pri reševanju štejejo minute
Če je opazovanje nesreč del človeške narave, je toliko pomembnejša vsaj prometna ureditev, ki posledice zastojev zmanjšuje. Podobnih panojev kot so jih predstavili Britanci, v Sloveniji za zdaj še ne moremo pričakovati. DARS se skupaj z vsemi vpletenimi službami trudi, da bi preučil, kako čas prihoda reševalnih služb kar najbolj skrajšati. Pri reševanju pa šteje tudi vsaka minuta, ki pa jo reševalci velikokrat zapravijo zaradi slabo postavljenih vozil na cesti. Število prometnih nesreč na avtocestah, kjer so zastoji zaradi opazovanja najbolj pogosti, se je v Sloveniji od leta 2009 povečalo za četrtino, v zadnjih treh letih pa spet rahlo pada.
