Kak je negda fajn bilou

 Texas ja :D moj foter je takših let ka zna kak je tan bilo :D

evo še moj maršal 100w tistoga časa je biu cool

Moj prvi pravi "stik" z rock muziko je bil, gda sta moj oča pa moj stric(Danilo-špirit band) pila pri Celecovih doma in me na sakšen način ščela prepričati ka je rock dobra muzika. Ges san bil v 4. ali 5. razredi OŠ in san se nej dal samo tak. Te pa si je Danilo popravo očala na rob nosa in začo rovati po njegovi ogrooooooomni zbirki LP plošč, v potegno eno, jo dal na gramofon in po prvih desetih sekundaj komada san bil poštemplani za cejli život. Komad je pa bil Child in time od Deep Purple...
Naslednji den san po šoli že leto k njemi z kaseto v rokaj in mogo mi je posneti komad če je ščel ali pa nej. To kaseto san te v šolo neso ge so v glavnon odmori vrteli muziko,kero so pač učenci prinesli sebof. Nikoli nemo pozabo kak so me si sošolci postrani gledali gda san pravo ka je to moj komad. Eni so se prav zgražali in njim je nikak nej bilo jasno kak se lejko kaj takšnoga nekomi vidi. Saj je tudi meni nej bilo jasno, enostavno me je komad začaro. ;)

Škoda, ka nemren v petek na špricer, san v Laibachi-vau kak mi je žal srečati generacijo!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Rejsan je lepou gučati od teh let, da smo bili mali, pa šolarji, pa srednješolci...enkratno je bilou. Mati mi sikdar kričala, kak san lagoja, pa nika ne bougan, pa ka nika z menej nede... Ej, znate ka mi je žal, ka san še nej več letala...pa še bole lagoja bila. Samo te se se nej zavedo kak je fajn. Pa ja...takše stvari leko gučijš samo z generacijo..razmi se...

Ajda: nikoli ni prepozno!!! Zdaj boj lagoja pa zdaj bole lejči okoli. :):):):)

si smo bili lagoji, samo še skouz vrli, resnih pizdarij smo nej delali, razen po blokaj zvonili pa se skrivali.
Texas pri diani je bil bole klošarske fele, pa za tiste ka so avtobus čakali.
Dexter ka nejsi ti slučajno tisti, ka se rad bole divje z biciklinon po bregaj voziš, Hydro ti pa kundravi?
Avtobusna je včasi bila tan, ge je zdaj parking od Ljubljanske, garaže pa tan, ge je zdaj kemina bauta pa prle Mik bil.

nej artur tou je drujgi texas ka tij mislijš, tistoga pravoga je v naših časih več nej bilou

Evo, izdan se.
To san ges

Najfalejši špricer je pa bil na tržnici v ciganskon bari, kak je zdaj Šimonka

Fajn pojeb, vej pa že te se znal skriti...

1.b, 1971

Dečki na center ste odili v srednjo?

Evo zgoraj generacija. Što se najde?

kakšen mašlin ma ova na desnoj strani.

Misliš na lejvoj. To je Dr. Kos Nataša

lol....ges se pa sekejran zavolo mojih lejt

artur to je OŠ Edvarda Kardelja?

ka nedo omladinci mislili, ka so oni internet izumili pa ga samo oni znajo nücate. Vej smo se pa na radirkaši Spectrume pa na Comodoreji 64 včili tipkate, da so oni še po đajcaj poplesavali

Kak se ji zdaj pravi ne ven, mislin ka je včase bila Kramar-Juš oziroma 3.OŠ

... samo na tiston prvo ZX Spectrumi.... nej na ovon drüjgon!:)

Se spomni keri prvoga Jugoslovanskoga kompjutera.... Galeb njemi je bilou ime!:)

nej Artur Edvarda Kardelja je bila včasik. zdaj je 3oš.

Najboukša tršica Škobrne ,
bile so pa legende učitelji na toj šoli.
Koltaj- faca broj 1, kak nas je mlato z njegovimi dirigendskimi palicami oziroma smo mogli ene drüge po riti, pa Horvat, še zdaj lejče po šoli , tehnični pouk. Nej je trpo, če je što žvečo, enoga sošolca je naprej pozvo, zvečilen si je mogo na čelo zakeliti, te ga je pa tak sipo, ka je prek mize odleto, na lici so se njemi pa poznali vsi trije prsti ( dva nema, ka si jiva je kraj vrezo). Pa Hirci likovni, meto cejli šop klüčov po razredi, pa Cec baba s svojin dekoltejon, ka smo šaški samo z blejdin gledali vmejs, pa še što.
Pa seveda hišnik Viki

...svojih sošolcov v srednji na toj sliki ne najden! Pa te ste še mali bili...ja, generacija 1971.

artur ta Škobrnetova je še mene mejla. Koltaj pa Horvat (že v penzije) sta se nej mogla ka je Koltaj baje idnouk pravo ka če te Horvat vrejže de se ti sej pet prstov na čeli vidlo.

Artur..... ovi s klüjčami je biu Šticl!:) Ka je nonstop med poukon jaboke mazo.... te pa s punimi ustami razlago pa plüvo po ovih v prvih klopaj!:)

Pa ova mala "metercvancig" ka je kemijo včijla.... pa histerična Helga za glasbo!:)

Koltajov paradajzov kolek je pa legenda trejče šoule!:)

generacija 71 je 1.razred, ovači pa rojeni 1964

Ja Šticl legendo, škoda ka je že pokojni.

ja Šticl, samo tudi hirci je meto klüče, Helga je rejsan bila faca, Šantavčka kemija,
famili Bürmen- matematika pa fizika ( še zdaj včita), pa ravnatelca Farič

pa Gerenčer srbohrvaščina (znameniti njeni fiček in copate v njen)

Pa sakšo leto smo šli za 1.maj pa 29.november v kino partizanske filme gledat ( Neretva, Sutjeska, Desant na Drvar,...), tak, ka smo že skoraj na pamet znali besedilo.

Pa da smo se v kino kaj švercali kakšen "porni" gledat ( Grške smokvice), nas je pri kartaj pito ( ka je bil limit za lejta), " ka pojđe, že đebete?", seveda si na velko , pa nas notre püsto.
Da je pa bil Bruce Lee v kinoji je pa pol Püšče šlo gledat, da so pa šli vö, si pa samo čuo asa, ufff, pa krike kak so majütale okole kao Kung fu.

soboški kino je tuj biu legenda,
pa Lujzek pa Vuk

Gda so bilij tisti feeeeejst soft erotični filmi ka si je ena v celjon filmi malo krijlo zdignola pa en cecek vö vrgla je bijla sigdar najvejkša gužva.... zadnjivi dvej vrsti pa itak že vnaprej rezervejranivi za hrabre borce iz JNA... kak so tisti leseni stolci škrijpali gda so bosanci na pune drkali! :)

gda smo idnok glejdali nekšnoga vinetuja , je Albert lok pa puščico not prišverco, te pa da so se kavbojci pa indijanci strejlali je v prvoj vrsti gor stano, pa z lokon v platno vstrejlo,
ha, ha kak je lujzek prileto, pa ščeou predstavo doj staviti, samo Alberta so nej doubili

Arturova šolska slika,
Poleg dr. Kos je ena, te pa še ena dr. Lopert pa še dvej pa te Nataša, Simona,...
Najniže trejči z leve je Kaluđerović, najviše desno pa Vidovičov Milek ? Poleg pa Nana, Zvezdica,...?

Najvejkša faca je pa šejsti lejvo najviše. Kak rejden moški.
Artur, keri si tij na sliki.

Nej san še se prešto.Ali se što spomni da je TOP GUN prišo v soboški kino?naprej pred prvo vrsto je še narod klečo pa kre strani je vse puno bilo.

Tisti zgoraj v oranžnon je Cigüt Marjan, mislin ka je zdaj policajski komandir v Brdah ali tan nendrek.
ges san pa najnižje poleg Banfiija

Dexter, neje tvoja sestrična gor na sliki?

Nej.... znan koga mijsliš.... ona je nej moja sestrična... od mojoga očo pa je bijla.

Čitam po vrsti prispevke, pa sem se redno nasmejal, ko se spomnim, da je res tako, kot pišete. Tudi jaz se z nostalgijo spominjam na mlada leta, na to kakšna je bla moda, npr. nosili smo hlače na trapez, spodaj so morale biti široke najmanj 42 cm-krojaških, pa čevlje z visoko peto, pa široki zaliski, pa čupe, samo še zeleno pero si nismo v rit zataknili. Ko gledam stare fotke se mi zalušta za starmi cajti. Ja pa švercanje vsega iz Avstrije, strahovi na carini in pozneje junačenje po bufetih, kak smo carinike zajebali..uh to so bli cajti..nekdo je omenil kino, ja tudi v našem mestu so bile slične prigode, ko so v gro planu prikazovali kavbojce ki so direkt jahali proti nam, se je eden tudi gor vstano pa začno kričati...joj...joj... pa je zbežal iz kinodvorane in se ni vrnil.Naslednje dneve, kaj dneve, tedne, je bil naša tarča za zajebancije.Še bi se dalo pisati, samo mislim, da bi tega bilo preveč, verjetno kar za zajetno knjigo...



 

jao, hlace na trapez...v tistih cajtih bi ges tude rada zivejla...
ges san tude odila na 3 OS, Gerencerova bila razrednicarka :)

Lače na trapez, te pa pa čista voske. Mati mi je nej ščela vküp zeti pa san si jih san šivo.
Štera generacija si pa te ti Gotha

Mogouče o tiston placi pouleg Diane, ge so bile bitke. Tan kak je kiosk je bijla Cvetičova kavarna (mislin, ka se je tak pravlo). Tou so te kesnej spremenili v nekši Dom JNA oz. v nekši oficirski bufet. Tan so se baje dostakrat rezali. Mij se toga nemremo spomniti, ka so vse fkuper že pred našin čason porujšili, gda so zijdali Diano.
Keroga leta je bijla otvoritev Diane?

Mogouče je kakši še starejši "fosil" na forumi, pa naj raztolmači.

To je pa rejsan za fosile.
Na konci zdajšnje avtobusne je pa Giza frizeraj mejla

Dobre štorije! 

Ja trejča šoula.
Nas sta dva Horvata fčila. Eden telovadbo, drujgi tehniko, pa oba sta bila bole srmašniva z lasami više od čela, pa oba sta tou srmaštvo skrijvala z vijškami lasouvđa na stranski delaj glavej (pričeska ala "turn around" od ene vüje do drujge prejk po čeli).
Oba srečavlen na cesti, pa oba mata ešče itak telko las, kak sta mela v tisti časaj, pa nika menje. V moji očaj sta se kaj dosta nej postarala. Oba sta fejst vrejdi bila. Legende.

Pa od "tajkuna" Baučara tašča, Kovačka?

Za kakšo dobro (angleško) komedijo stila mr. Bean bi lejko kandidejro školnik Cestnik - fizika. Samo, če se spoumnin, kak nan je razlago frekvence zvoka. Za prikaz fejst visikih frekvenc je z nojejtami škrabo po tistoj hrapavoj tabli. Mij smo si vűja doj držali, eej, ali da vidiš njegove grimase lagodja. Stari je svršavo.

Mislin, ka san par kednov nej mogo spati od toga.

Ja tan kak je zaj avtobusna postaja tan je biu dom JNA v keron so meli nikši lokal oficejri, znan pa ka je notri mejla pisarno in orožje občinska strelska zveza. Spomnin se ka je te biu najbokši strelec z malokalibersko Turner. Gostilno Varga prejk od Diane oziroma sodišča so zvali teksas. Tan so po sobotaj špilali cigani in te je tüdi obvezno  prišlo do pretepa.
Se pa malo spomnin še židofske serkve, kak deca smo v njej poberali omet ali ka je že bilou naklaj ka smo te pisali po zidouvaj...bilou je kak kreda. Spmnin se ka notri neje več bilou nika samo zidouvi. Okouli cerkve je bil kovinski plout. Košček plouta je še zdaj pri stubaj polek židofskoga bloka.

Spidi, predvidevan ka si prek 50 let star, ka se tak nazaj spomniš. Da san ges vo z zemle pogledno je židovski blok že stao

mijslin ka je spidi že 60

je pa židovski blok prvi v soboti keri je imel lift, ka deca smo se tan kaj probali voziti ali lift je bil že te groza

poleg Gizinoga salona sta bilej doma še dvej legendi, Žalokov Lajči, pa Čontala prejk ceste

Majster Žalik s svojov delavnico, mislin ka je zaj tan Langaš bar ali pa je bila delavnica malo dale

zanimivo je tudi bilo v dijani gor v kavarni, štera je bijla odprejta vse dni v kedni, pa do so murašice šiht ob 10 večer končale so gorik rejdno gužvo napravila, jao svašta se tan dogajalo, tesmo pravili tome ka "möjra pa prejk ide" gda so šle gor, špilo je pa zgoraj baranja elemer s svojo bando, špilo je orgle znamke "TIger" te je pa enouk eden z naše drujžbe proso če lejko meka zašpila, kar njemi je elemr dovolo samo te po svojoj rundi je k našomi stoli prišo pa pravo "tej vaš mi je vse tipke fkuper zmrdo"

pa nej pozabitina bufet v Šopingi. Tan se je tudi dosta žujlov na laktaj dobilo!

idnouk je gor v kavarni tudi nekša fešta bijla, mi smo gor viseli pa pilij, nakar spadne ideja ka prej če mij eno zašpilamo, idemo gor celec  mirči za bobne, fedor za klaviature, pa ges za gitaro, se poglejdnemo štero mo, ajde daj Tush od ZZ topov, vrejžemo, narod (samo nikši buđoji) nas glejda, te so pa kar na plesišče navalil pa začali plejsati, kak je tou vö vidlo, naj proga što z partnerco plejsati Tush

ges san 75' :) nej tak stara kak vi hehehe

ja bufeta v shopinge se ges tude spomnin, ta smo tude tu pa tan sli na pivo lol

gotha, to samo gda ste ščeli kul biti, vači pa v jelšo nej?
hydrant, dobro muziko ste cepali

nej, v jelso tude na pivo, nemres skoz odite na eno mesto

ge san pa mislo ka san med starejšime tu, ka man 30+,
zaj pa vijden ka takše ka do pomale Abrahama mele še gor pišejo :)

Ja Boško,  pa takšni, ka so ga ŽE meli tudi!

Što se spomni ge je bila konjušnica v soboti(gostilna).Pa bufet je bil  v  blagovnici.Pa da je bil frizerski salon Giza še na začetke avtobusne postaje.Pa da je bila avtobusna postaja še pred banko.Pa kakša je bila pošta,Pa na kolodvorsko smo dosta odili v gostilno,pa Grleci pa Polanički,Klemenčiči,Vitezi...pa teksas bufet na avtobusnoj postaji.Pa na murinon igrišči je bilo eno tenis igrišče.Partizan je bil zakon.Tan se je vse dogajalo.Rokomet,košarka,odbojka,rokoborba..Kopališče enkratno,cele dneve smo bili tan..Kak lepa je bila Kocljeva ulica.Pa še pa še. Sobota,moje mladosti.Lp

Na pošto se je gor po stubaj šlo. kak v prvo nadstropje, na začetki levo so bile govorilnice, vöni pa govorilnice na pejneze, RK Polet je bil fejst dober, kavulili smo kak pobešnjeni, da so s Celjon špilali, mati me je v Šoping po mlejko poslala, san se stavo na špriceri pa drügi den z mlejkon domov prišo.
S kavarne smo pa na konce skouz še v bar šli, ge je nazadnje disco bil. Bil pravi program, čarovnik pa striptiz. Plače so nej kaj velke bile ali za sproti pa pijačo je skouz bilo. Nikdar smo se nej gnali za kakšnimi prevelkimi dobrinami. Zadovoljni smo bili s ten ka smo meli pa z dobrimi pajdašami.

Ka pa stari Klub mladih v gradi.... tan kak je zdaj MIKK. Pa rock fešte na grajskon dvorišči.........

Pa drsanje pri Baranji!:)

:D:D:D:D:D:D ej malo ste me v dobro volo spravili da to šten:) ove v kinoje so najjače:D

Ne poumnin, gda san se nazadnje tak od srca pa do skuz spresmijala. Ka še ge malo cuj dan.
V doumi JNA je bil tüdi studijo zdajšnjoga Murskoga vala. Sledi so se preselil v gasilski dom, pa so tan meli oddajnik, ker je bil tak močen, ka smo mij fčasik nanč nej mogli telefonejrati. Gda smo slušalko zdignoli smo čüli njuv program.
Se što spoumni table pri vhodi v kopališče? Či je što kakšo rejdno sranje napravo, so gor napisali, ka ma tej pa tej, od te pa do te, prepouved vstopa v kopališče. Največkrat so itaki bili Babičovi pojgje gor zapijsani.
Pa naš legendarni plac za piknike pri strelišči, prejk kanala. Moja mati je fküp kapala, gda me je večer ob osmij pijtala kama iden. Ges pa: "Na piknik!"
Se je što vozo po vodej doj po kanali prouti Bakovcan na zračnici od traktora?

Bole šten, bole se mi vijdi, ka smo skoro vsi isti bilij. Pa kak vragi nan je nej dosadno bilou. Ge san se tuj šverco v kino na hopa-cupa, pa grške smokvice, pa tuj san den-dva domou noso papriko pa paradajz, pa tak dale.
@mala, tij si pa v enon posti cejlo soboto preletejla.

Poštne zunanje stube so mele na sredijni dvojno cejv po keroj se je dalo po rijti doj pelati. Mogo si samo paziti na ..., ka je zmejs bijla ena železna soja.

Pa še ena sendvič bouta je bijla, v Fajferovoj kuči, prejk ceste od gimnazije (prve šoule). Tan je delo eden dečko, ka je doubo steklino, ja rejdno steklino kak lisice, pa je mogo od toga betega mrejti. Narod je tou zagrabo tak, ka so več nej v bouto odili, pa so jo malo zaten zaprli.
Pa Jurko, diskont s pijačov, najprlej tan kak je bilou usnje, zdaj je pa nekše šivilstvo. Tan so maladostniki iz gimnazije, (kera je bijla na I. šouli) doubili pijvo pa špricer na šverc v skladišči. Jurko se je te preselo na Kidričevo, zdaj je tou Slomškova, prejk ceste od bivše LaLune. Tan je Jurko spadno v pozabo.

O ja... strelišče... kelkokrat san not v tisti kurčevi betonski jarek spadno! Prokleti alkohol!:)

Azatou smo včasih muziko čüli po telefoni, pa včase še kakšen drügi telefonski razgovor.
To s tablof se spomnim, Babiči so bili divji, mislin ka so živeli v bloki poleg očesnoga. Enouk so, da so z Mure domov šli enoga vö nad okno obesili, kao da se je obeso. Ludnica. Vido san nej, samo čüo. Pa je mati šla k socialni delavki, ta jo je nej poznala, mati se starala, vaj kakšno lagojo deco man, ka se delajo pa naštimavlejo. Socialna pa njoj nazaj: Ne sekejrajte se, če bi znali kakšni so Babičovi, te bi se še sekejrali. Ha,ha,ha,....
Ka se pa vodnih športov tiče, smo si s stiropora splave napravili pa po Ledavi od mlina do čistilne naprave.
Pod železniškin mostom smo v vodej stare kovance iskali, tudi najšli kaj ( s stare Jugoslavije), ka so baje notri kovček s pejnezami vrgli, da so bejžali iz države.
Pri čistilni je bil mali slap, tan smo na glavo doj skakali, malo dale je pa s Pomurke krv notri tekla.
Pikniki pri strelišči tüdi znani, za tarčami smo skouz metke vö poberali, še moja mama je tan strejlala.
Pa piknike smo na Bakši tüdi meli, pred blokon pri gražaj kukurco pekli, štero smo znakradnoli poleg Sobote.
Pa da so Trim stezo v Fazanariji napravili, še zdaj man nindrik značke s Trimčkom.
Na kopališči se lovili s stolpa pa v koti.

V mojij srejdnješolskij lejtaj je rekord v kinoji bil film Maškarada, ka je v njen en prizor bil z eno znano Sobočanko zgoraj brez. Pri vhodi pa naši profesori, ka so te drügi den ukore talali.
Spoumnin se Kluba mladih v gradi, gda je upravnik bil Ludvik Zelko. Diskoja te še nej bilou, špilali je Špirit Band, Krimič (Rižnarov Danilo) pa je meu lajtšou na ročni pogon (nekša verzija z barvof, oljon, steklenimi ploščami, pa te tou ročno okouli vrto).

Diana Bar so zaprli leta 83, pa od te dale je bil disko ali pa nika. Prvi so disko meli Cvetkovi pojđe pa Rožman. Vstopnino je pa pobejro brat od telovadnoga školnika Lulika, je že pokojni.
Se spomnite Lulika, gda je na trejčoj šouli telovado. Fejst je rad v kupico pogledno.

Rovinj, pa soboško naselje v Monseni ?

Pa Bolkovičova sampostrežna pod staro zavarovalnico, na kükli ge je Šparkase pa slaščičarna, sladoled je košto 30 par, pa Mačkova sampostrežba na Lendavski prek mesnice, na Arhitekta Novaka, ge je zdaj nova policija je bila sampostrežba, štera je celo v nedelo bila 4 vöre odprejta, da so bili obiski v bolnici. Vači pa v nedelo bilo se zaprejto.
Pa mlekarna na Štefana Kovača, kama smo z glažami po sladko pa kislo smetano odili.
Mlejko je bilo v polivinilastij vrečkaj pakejrano, kelkokrat je steklo pa ja pa nej skisnilo.
A očitno smo se preživeli brez zastrupitve pa gor zrasli brez kakšnih nevol

Ka pa Titova štafeta pa kurirčkova pošta??? Keden dni san nej mogo spati gda so me izbrali v pionirsko štafeto! Zastavo san komaj držo ali leto san kak raketlin!:)

V Monseni je bilo skoz pol Sobote, spodaj pa frtao Beograda, še slaščičar ka je bil šiptar je prekmurski gučo.
San se stavo dvej leti nazaj ka vidin kak je. Čista tuga, zaraščeno se kak v đungli, vöni smeti kak na smetišči, brez oken, se izpraznjeno.
Ej lipa naša, ka si nan to napravila, ka si vukovarce tan naselila. Naši leliji se pa nej znali zgučati

Me smo pa na štafeti na Trgi zmage lejpe bejle oblekice mele z rdečin roubon, vij pa nej...

Šteri se spomni na keglišče na lendavski? Deca smo kegline postavlali in lesene krugle dejvali v takši leseni kanal ka je biu nagnjeni ka so se krugle kotale ta kak so bili tisti ka so špilali. Što se spomni Čagrana keri je s kunjami vozo štanjkol iz železniške postaje. Kunji so se pri saki gostilni stavili ka so znali ka je voznijk žeden. In da  je biu nasejkani te je rad krijčo "ote mi si v rit". In inouk ga je miličnik stavo in zahtejvo naj zeme besedo nazaj. Čagran pa je zakričo "ote mi si iz rijti". Po tiston časi so ga püjstili primeri

Na kolodvorskoj, prejk od boute (nova policija) je bil mali park. Tan san enouk pozabo štrikaš, pa je doma nevola bijla.
Mala bouta je bijla tudi tan kak je zdaj Sapari bufet. Ta smo odili iz trejče šoule kupuvat Babalu Bazooke, pa kokte v povratni glažaj, ka smo na stubaj eksali, pa hitro nazaj v šoulo, ka nede zvonijlo.

Ges san tüdi en tao bejžo z zastavo od Bakovec pred Soboto. Važen san bil kak vrag
Pa mladinske delavske akcije. San bil na Goričkon pa v Prištini. Zakon- eni so se gnali kak somari za udarniško značko, mi eni pa fajn na izi. S Humaron bi naj skoraj domov poslali, ka prej zadosta ne skopava.
Brača Humar so tü bili pravi. Dukat je rasturo v kopališči na stolpe, pa Oka je bil faca

Čagrana se spomnin. Kunji so sami znali domov, ka je bil skouz nažgani.
Baute na Slomškovi se tudi spomnim. Da si prišo notri je bil dugi pult, ka so te postregli. Nejsmo Meolicove Nare pa njegove kokte pili?
Babalu pa zberali slike, ka si poslo pa dobo vugnjene cveke za "čarati"
Keglišča v obratovanju se pa ne spomnim, da san bil tan je bilo že zaprejto

He he... ges san tüdi biu v brigadi.... dvakrat... v Bejli Krajini pa na Brkinaj. Na Brkinaj nas je bilou v brigadi 40 komadov.... od toga samo štirje pavri!:)

Babičovi pojđe so rejsan bilij huligani. Zdaj eden vozi taxi, drujgi pa ma fitnes v partizani.

Tan kak je fitnes je bilou betonsko korito pa pipe za vodou piti ali pa za grgrati, ka si te nej doma smrdo po čikaj.

V Partizani je rejd gor držo tudi pokojni Bajs.

Eno leto smo v šoli par mejsecof vadili program za zlet ka smo te Ljubljani nastoupili na štadioni pred Titijon. Te san biu prvič v Ljubljani. Po gimnaziji san biu tüdi na eni delovni brigadi in tou v Tjentištu v Bosni. Tan smo gradili en osdek ceste in zemelska dela za nikši mladinski center. Ta nas je prišo cilou Tito obiskat. Delai smo kak sumari, tekmovali saki den štera brigada de boukša. Biu san v vazduhoplovni brigadi de smo bilij iz vseh republik. Slovenca sva bila dva. Ges pa en iz Ljubljane. Mirnik, keri se je sledik bujo kak pilot pri Adriji. Ja, tisti mladinski center so zdaj v bojni se porüjšili.

Ajde spat se spravite pa vütro dale

 Ka si ti ja nor ... 12 stranij praktično v enon dnevi ... in to fejst dobre debate :D 
"ote mi vsi iz riti" <--- ZMAGA! :D

da  je biu nasejkani te je rad krijčo "ote mi si v rit". In inouk ga je miličnik stavo in zahtejvo naj zeme besedo nazaj. Čagran pa je zakričo "ote mi si iz rijti". Po tiston časi so ga püjstili primeri

Samo to je pa rejsan taksi epski WIN ka ga se v lajfi nejsan cul xD
Vaci pa je to znankar prvic v mojon zivoti, ka san mami pravo, naj ide nekso temo na neksi forum stet, pa je njoj bole jasno o cen se guci, kak mene xD

mij z lendavskoga hatara smo odli na Ledavo ribe lovijt k Šiftarovomi mlijni, najprlej si šou k Koteksi, prejk enoga krvavoga jarka, tan sta pe dvej ciganici bejle črve odavali, te da si se črve küjpo, si šau k mlijne rijbit.Tan so pa skouz oljevo delali tak ka je nebeško dijšalo, te smo mlijnara prosili če nam da tikvine oljove pogače, ka mo ribe krmili, ali tej pogače so bilej tople pa tak so dijšale ka smo 3/4 sami pogeli. Ledava je pa bijla tak žuto zamazana, ka so ribe nika nej vijdle, tak ka smo samo nekše peseke vö metali.
Aja pa za tiste ciganice ka so črve odavali, so gučali, ka so jima Pomurkini delavci meso prek plouta davali, njivi pa sta mogli za plačilo ..... zna se ka.

Črve si dobo tüdi, če si kakšen strip dao ali kaj za zamenjavo, smrdelo je kak vrag. Zgoraj v mlini je bil pek (Rogan) doma, vküper smo mlade golobe lovili pa pucali, ka so jih doma pekli.  Na zapornicaj smo ribili male rdečeperke brez botov, samo žima pa trnek s svincon prek prsta, tak ka si čüto da trza, te pa samo cukno pa vö potegno.
V zimi smo se tan tüdi drsali pa hokej špilali. Če si zdaj zmislin, če bi se led spotro, spodaj pa tri metre vode. Samo te so zime še zime bile, ka smo pred blokon igluje delali pa tunele v snejgi.
Tak pomali kak šteri kaj napiše se spmnin cuj. Pravo.
Rejsan bi se mogli dobiti pa kakšno povedati.

Evo, rejsan dobra tema za čitate, po kakih temah ki nimajo ne repa in ne glave, ......  sicer nejsan sobočanec, malo pa mi je ostalo v spomijne kak je bilou negda v sobote....  fajn je čitate tou, podperan pa predlog, ka bi lejko poleti narejdli kakšno srečanje z takratnimi akteri in pa pabavo z muzikof, samo točno tak kak je inda bilou...  pa kakšne lajt šou, pa kakšne harmonij namesto klavijatur..... samo.... prafte kak ščejte: tej so bilij cajti....  takak je eden napijso, meli smo malo, pa smo znali cejiti..... 
lp

Soboška smučarija se je začnola razvijati na kanali, pa v Lendavskoj grabi. Odilo se je tudi v Mačkovce, tan je bijla tudi en čas ena doma delana vlečnica. Vozo je avtobus, par lejt prelej pa tudi vlak, šteroga sa malo pred nami ukinili.

Kesnej je bila smučarija organizejrana prejk Jugobankinoga Ježkovoga kluba, ustanovljen pa je bil tudi Smučarski klub Sobota. Oni so v glavnon delali prejk Kompasa (v Diani).
Vgojno rano smo pred Jugobanko za šopingon ali pa pred Kompason čakali na avtobus, zmrzavali pa glejdali, šteri ma kakše smuče CR, RC, ...samo Elan. Kakše rosinjolke pa drujge uvožene smuče si vido samo na tv. Vožnja z avtobuson je pa bijla rejsan zakon. Od žicanja do sej vrst zajebancij (tunelov se ne spomnin), pa seveda obvezen smrad po sendvičaj.

Na dnevne smučarske izlete so lejko šla tudi bole srmašna deca. Nikak se je tou se krpalo.
Gnesden je deci iz delavski familij tou žmetno privoščiti.

Ešče eden konjušar je bil v soboti, (pa ešče itak je) samo ga s kunjon več nej za viditi.

Obal, legenda, pa Obalov Kunj. Zajebavali so (smo) ga, ka naj pokaže kakše zobej ma, ka mo vidli če ma iste kak kunj. Če si nej bil zadosta daleč od njega, pa kunja, te si hitro lejko fasivo z Obalovin bičon.

Ge san se odla smučat v Mačkovce. Pelal smo se z vlakon - goričko Mariško. Klopi na vlaki so bile lesene. V glavnon smo se smučali pa štamfali po enon sadovnjaki desno od štreke. Tisti najvekši frajeri pa so se pelali po cesti od stare šoule pri Marofi do glavne ceste. Pa rejdna lesena skakalnica je bijla v Mačkovcaj.

sobočanec - ježkov klub je biu zakon, kelko krat smo smučali na Kopaj, pa Arehi, pa mali Banfi-direktor je biu đek. Smučali pa smo se rejsan tudi v mačkovcaj, z avtobuson gor pa v sadovnjak smučat, cejli den si se več ka 10x nej doj pelo.

Pa v Morafce san se odla koupat, gda je tan bil samo še en malički bazen, tak groubo zbetonejrani, napunjeni z gousto čarno pa smrdejčo vodo. V toj mlaki pa puno babic pa dedekov, ka so si reumo vračili. Nešterne babice so namesto kopalk mele tiste čarne förtoje z glota. Spodaj so jih malo fkup zašile, zgoraj so jin pa cecki fajn vö skakali - dedekon pa oči.

vej dedekon je tuj kaj drujgo vö skočilo, še sreča ka je bijla tak čarna voda, ka se je nej nika vidlo

@ja, hydro
Kelkokrat si gor štanfo telkokrat si se doj pelo. Madona di Mačkovci Ski je bil namenjen drujženji nej kilometrini. Gor, pa doj, pa po pouti ta, pa nazaj, se tou je bilou smučanje.

ge san te še meu gojzare pa pou avtomate z zajlo

smuče san pa meu jeklenke, tiste so se nej mogle strejti, lejko si jih pa vö zravno

jeklenke

V 80-ih je bilou kul organizejrati nouč.

Soboška, Moravska, Radenska, Pejska, Bakovska, Lendavska ... same nočij, ex-yu muzičari, puno naroda, malo bitke, puno pijače,...
Na soboškoj nouči v kopališči Tajči, Lepa Brena, ... v Moravcaj Novi Fosili, Slak ...
Plesišče je idnouk bilou v (praznon) toboganskon bazejni, keri ma dno malo nagnjeno. Plesce je tak malo vugijbalo, malo dno malo pijača... Mislin, ka se je 2-3  tisoč lidij nagomilalo v kopališče.

Hydro,
Nej se je pravlo Metalke? Ge san tuj meu nikče takče železne smuče, žmetne kak vrag.

ja točno zajebo san metalke so bilej

Evo, ka te vidli ka je smučarska oprema. Lesene smuče, gojzari, prek pa zsnjeni remen, ka je držo smuče gor.
V parki, ge je zaj jezero smo meli še skakalnico, taka si skočo valjda celih 5 cm, zdero se pa, kak če bi leto 20m. Sledi, da so pa garaže napravili smo se pa tan doj smučali po strani, ge so nej snejg spucali

tou smo na reprezentančnih pripravaj na kopaj,
sobočanec ka si tij tudi mogouče gor

pa še moja generacija z vrteca, če se šteri spozna

 Ka k Gizi na kurberaj je šteri od vas odo? 

tak božno nam je pa nej šlo

V šoulo san odo na staro gimnazijo (gnešnja OŠ 2). Tan je bijla učitelca Štublinova kera je bijla velki straj. Bijla je stroga, pri njoj či si nej dober biu si doubo z lesenin metron po rijti ali si mogo džati "grüjško" (se prste ene roke fküper in te si faso po nojetaj) pa tou je fan bolelo. Ja pa še klečalo se je v kouti tüdi. Pa doma nej nišče vüpo povedati ka bi te še inouk faso. Gnesden pa učitel malo grdo pogledne pa eni starši že z advokaton po šouli lejčejo.
Ja prvi razred je biu še s tablico, krajda pa cota za brisanje tablice. Drüjgi razred pa že črnilo pa pero in peresnik. Klopij so mele dvej lüjknji de so notri bilij črnilniki. Tistoga časa smo špilali namizni nogomet. Dvej velki gumbi pa ena malička pa goli narijsani na klopi, izmenično si z velko gumbo strejlo malo prouti goli. Bit  san biu kak vrag ka san doma mami gumb doj vrezo iz zimskoga kaputa.Pa fudali smo dinare tak ka si spravo enoga na drüjgoga. Dinar je biu takši lejki aluminijasti.
Ja, kakši so bilij časi bi se tü lejko pogučavali do geseni pa neven či bi se obdelali.Ker sprememb je ogromno nej samo v Soboti. Tüdi okolica se je fejst spremenijla. Dosta stvarij neje bilou pa nejsmo meli , ali nikak smo bilij seeno lekar bole zadovoljni kak gnes. 

vhydro
Nega me, ta slika je verjetno iz leta 1982, te pa san ges bil v Sapporu na OI :-))