Praznični čas prinaša obilje hrane in druženja, a strokovnjaki opozarjajo, da lahko s premišljenimi izbirami ohranimo zdravje, dobro počutje in pravo vrednost praznikov.
December je čas, ko se več družimo, praznične trenutke pa pogosto spremljajo bogato obložene mize. Hrana postane središče naše pozornosti, kar je povsem razumljivo, saj jo povezujemo z druženjem in radostjo, ki jih prinaša praznični čas. Vendar je pomembno, da hrana ne postane sredstvo za nadzor, kaznovanje ali uteho v stresnih trenutkih, ki jih prazniki lahko prinesejo.
Hrana naj predstavlja užitek, hkrati pa naj odraža spoštovanje do lastne kulturne dediščine. Pri tem pa ne smemo pozabiti na zmernost in zavedanje, kako naše prehranske izbire vplivajo na naše počutje in zdravje. Redna telesna dejavnost je prav tako pomemben del prazničnega časa, saj pripomore k ravnovesju in poskrbi, da so praznični trenutki prijazni tako do telesa kot tudi do duha.
Ker današnji prazniki pogosto vključujejo pretirano potrošniško in kulinarično dimenzijo, je prav, da se zavemo skromnosti svojih dejanskih potreb. Tako bomo lahko praznike doživljali v njihovi pravi vrednosti – kot čas povezanosti, hvaležnosti in veselja.
Praznična prehrana: priložnost za bolj trajnostne obroke
Prazniki ponujajo priložnost, da svojo prehrano obogatimo s trajnostnimi rastlinskimi jedmi, ki so bolj prijazne tako do zdravja kot do okolja.
Z vključitvijo lokalnih in sezonskih sestavin, kot so buče, korenovke, zelje in stročnice, lahko pripravimo okusne in hranljive obroke, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Zelenjavne pite, lečine polpete, pečene polnjene paprike in različne kaše niso le okusne, temveč tudi odličen vir rastlinskih beljakovin in zaščitnih hranilnih snovi. S takšno prehrano ne prispevamo le k lastnemu dobremu počutju, temveč tudi k manjšemu vplivu na okolje.
S tem pa tudi razbremenimo vpliv, ki ga ima na zdravje in okolje tradicionalno kalorična hrana v obliki mesnih jedi in sladkih priboljškov.
Prehrana med prazniki in s tem povezane težave
Tako kot ne bo koristilo, če le kakšen dan v letu uživamo zelo zdravo hrano, tako tudi ne bo nič narobe, če se kakšen dan pregrešimo. Lahko pa si nakopljemo prehodne težave, če se prenajedamo in izbiramo pretežno mastne in sladke jedi.
Sem sodijo tudi ocvrte mastne jedi, mesni izdelki, prekajeni izdelki ter alkoholne pijače.
Vsakršno pretiravanje lahko neugodno vpliva na počutje, razpoloženje in storilnost, slabša pa je tudi podpora imunskemu sistemu. Pojavijo se lahko tudi kratkotrajne prebavne težave, kot so napenjanje, zaprtje ali zgaga, ki pa običajno minejo brez zapletov, še dodajajo na inštitutu.
Če do tega pride, popijmo kozarec vode z dodatkom žlice limoninega soka, ki običajno spodbudi delovanje prebavnih encimov. Prebavo olajšamo tudi z ječmenovo ali riževo juho, v primeru zaprtosti pa pomagajo obroki, bogati s prehransko vlaknino, ter telesna dejavnost.
Zmernost je ključ
Ključ do uživanja praznikov brez prebavnih težav je zmernost pri prehrani. S premišljenimi izbirami lahko ohranimo dobro počutje in resnično uživamo v prazničnih trenutkih.
Po drugi strani lahko prehrana med prazniki vpliva na povečanje telesne mase na račun maščevja.
Raziskave kažejo, da se v tem obdobju ljudje v povprečju zredijo tudi za cel kilogram, nekateri posamezniki pa tudi več. Ker pridobljeno telesno maso s težavo izgubimo, se lahko posamezniki zaradi vsakoletnih praznikov v desetletju zredijo tudi za deset kilogramov ali več.
Zato je pomembno, da praznične obroke uravnotežimo z več zelenjave in sadja ali kašami ter drugimi viri pretežno vlakninske hrane. Za ustrezno urejeno prebavo je pomembna tudi zadostna hidracija z vodo ali nesladkanimi čaji. Alkohola pa čim manj, tem bolje – najbolj zdrava odločitev je nič alkohola.
Dajmo priložnost prazničnim jedem v bolj zdravi preobleki
Tradicionalne praznične jedi, ki jih pripravljamo po receptih naših babic, je težko spremeniti v povsem zdrave izbire. Vseeno pa smo lahko bolj zmerni pri njihovi pripravi.
Če pečemo pecivo, bodimo zmerni pri dodajanju maščob in sladkorja. Del živalskih maščob lahko nadomestimo z rastlinskimi, na primer z repičnim oljem, izogibajmo pa se kokosovi in palmini maščobi ter kakavovemu maslu, ki so bogata z nasičenimi maščobnimi kislinami.
Del sladkorja lahko nadomestimo z dodatkom cimeta in drugih prazničnih dišavnic.
Uživajmo zmerne količine mesa in mesnih izdelkov, izbirajmo manj mastne dele in odstranimo vidno maščobo. Namesto mesa pogosteje vključimo mastne ribe, ki so bogate z omega-3 maščobnimi kislinami in vitaminom D.
Približno polovico krožnika naj zavzema zelenjava in sadje, ki podpirata imunski sistem in uravnotežita obrok.
Gibanje kot del prazničnega časa
Praznični čas nas vabi k druženju in okusnim dobrotam, a ne smemo pozabiti na gibanje. Telesna dejavnost med prazniki ni namenjena strogim režimom, temveč prijetnemu ohranjanju zdravja.
Sprehodi po praznično okrašenih mestnih ulicah, zimski pohodi v naravi, ples ob božičnih melodijah ali igre na prostem, kot so sankanje in kepanje, so odlični načini za gibanje. Z njimi ne skrbimo le za telo, temveč tudi za sprostitev in dobro razpoloženje.
Skupni obroki in moč povezanosti
Prazniki niso le čas daril in okraskov, ampak tudi priložnost za krepitev družinskih vezi. Skupni obroki imajo pozitiven vpliv na duševno zdravje, zmanjšujejo stres in spodbujajo občutek hvaležnosti.
Otroci se ob teh trenutkih učijo pomena tradicije, sodelovanja in uživanja v družbi bližnjih. Prav ti skupni trenutki so tisti, ki praznikom dajejo pravi pomen.
Praznična zanimivost: Božiček in zdravje
Za konec še ena praznična zanimivost, ki jo je objavil Nacionalni inštitut za javno zdravje. Satirične medicinske analize Božička opisujejo kot prekomerno hranjenega, starejšega in izjemno obremenjenega delavca.
Izpostavljajo tveganja, povezana z nezdravim prehranjevanjem, pomanjkanjem spanja, nočnim delom in stresom.
Po tradiciji naj bi Božiček v eni sami noči zaužil izjemno veliko kalorij, kar bi ob dolgotrajni izpostavljenosti povečalo tveganje za presnovne in srčno-žilne bolezni.
Avtorji ob tem poudarjajo, da gre za simbolične in humorne razprave, katerih namen je spodbuditi razmislek o uravnoteženi prehrani, zmernosti in zdravih življenjskih navadah.
