Marko Barle in Blanka Rejc sta se odločila, da na drugi strani Slovenije ustvarita prav poseben kotiček za turiste.
Sila nenavadno potovanje Marka in Blanke v obratni smeri Kreslinovega hita - iz Tolmina na Goričko - rodi prve sadove trdega dela. Partnerja, ki celo življenje delujeta v turizmu sta se odločila, da v odročni Kruplivniški dolini, 'bogu za hrbtom', ustvarita posestvo Gmaj.
Inovativna turistična ponudba na Goričkem
Njuna vizija komaj dobiva svojo obliko, saj je potrebnega še ogromno truda, da bo posestvo zasijalo v vsej svoji lepoti. Pogumne odločitve, da v zavetju Goričkih gričev ustvarita inovativno turistično ponudbo, kljub težkemu delu nikakor ne obžalujeta.
Od masovnega turizma k intimni ponudbi
Večino svojega življenja sta partnerja delovala v turizmu. Najbolj so ju od nekdaj privlačile nenavadne aktivnosti. Nudila sta 'paintball' s tanki, sankanje v Sibiriji, polet z lovskim letalom MiG v stratosfero našega planeta ali streljanje z letali v Združenih Državah Amerike. V Sloveniji sta organizirala možnost vertikalnega kampiranja v dih jemajočih ambientih in panoramsko vožnjo z vojaškim avtomobilom iz druge svetovne vojne.
Za inovativno ponudbo vertikalnega kampiranja sta si prislužila celo najvišje priznanje petih zvezdic Turistične zveze Slovenije.
Zaljubila sta se v Goričko
Po uspešnih projektih in več kot 150 dnevih turističnega vodenja na leto, sta zaradi koronavirusa morala iskati druge alternative. Predvsem želja po gotovejšem načinu zaslužka, ko pridejo 'stara leta' in spremembi ju je pripeljala dobesedno na drug konec Slovenije.
»Lepše nam z družino tu ne bi moglo biti. Ljudje tukaj ne vedo, kje živijo in kako je tu lepo. No, najstarejša hči ni navdušena, ker ni omrežja Wi-fi, mlajši pa so navdušeni. Še posebej zato, ker ni spletne povezave in mobilnega signala. Zaradi takšnih reči se veliko več ukvarjamo en z drugim. Ravno to pa je celoten smisel najinega projekta. Da ljudje pridejo in se spočijejo in odklopijo od moderne tehnologije.
Signal je samo na nekaj točkah na posestvu. Enkrat na dan grem malo višje v gozd, da vidim, kdo me je klical,« smeje pripomni Marko.
Zemlja, Bog, družina
Marko si je od nekdaj želel imeti svoj kos zemlje. Sprva sta iskala zemljišče veliko bližje domu, a so ju 'lokalci' in občinske oblasti vedno znova zavrnili.
»V Posočju so ljudje brez vizije. Niti nimava pravega priimka, da bi se z ljudmi dalo kaj dogovoriti. Jaz pa sem še prišlek iz Velenja. Kamorkoli sva prišla so naju zavrnili. Le poklical sem na občino v Bovec, da se pozanimam o možnostih za nakup zemljišča in turistične ponudbe, pa so me že zavrnili: Kdo si ti? Nikoli ne boš dobil tu parcele,« razočarano zaupa Marko.
Tudi odkup zemljišč od lokalnega prebivalstva je v Posočju praktično nemogoč. Ljudje enostavno nočejo prodati zemlje. Pravi, da tam velja rek: »Zemlja, Bog, družina,« zato sta pač morala iti drugam.
Na Goričkem so ju sprejeli odprtih rok
Na dopustu v Prlekiji sta se ambiciozneža vozila praktično po celotnem Pomurju. Po dolgem iskanju sta našla sanjsko zemljišče, ki pa je bilo izjemno zaraščeno.
»Komaj sva počistila vse, kar je bilo na zemljišču. Od starih opek do neskončne zaraščenosti.«
Še bolj, kakor v odročno in osamljeno zemljišče, pa sta se partnerja zaljubila v ljudi na Goričkem. Prvič, se jima je zgodilo, da so ju v restavraciji postregli deset minut pred zaprtjem, česar sicer nista vedela. Nihče jima še ni odrekel pomoči, dobesedno pa v Prekmurju še nimata slabe izkušnje. Marko je smeje opisal dogodek, ko sta se oba odločila, da je Prekmurje njun nov raj:
»Mudila sva se v okolici Bukovniškega jezera, bila sva lačna. V neki restavraciji sem vprašal, če imajo kaj nesladkega za popiti. Natakar me pogleda in reče: 'Ja, špricer imamo.' Dobiva bograč na mizo, vsak pojeva dva polna krožnika. Neverjetno okusno, osebje pa neverjetno prijazno. Odločim se, da kuharju in natakarju častim 'rundo,' nakar dobim odgovor: 'Kuharja ni, je malo bolan, a je vseeno prišel da skuha.'
Bil sem šokiran. Česa takega še nisem doživel, tega pri nas ne vidiš. Ko sem se še 'pobiral' od pozitivnega kulturnega šoka, mi natakar pove: 'Bom jaz za oba spil.' To je to sva, si rekla.«
Posebna ponudba za turiste in želja po sodelovanju z lokalnimi ponudniki
Poleti bo posestvo že pripravljeno za prve obiskovalce, ki pa bodo kampirali zastonj. Kljub finančni praznini, ki jo je povzročila epidemija, sta se Blanka in Marko odločila, da bosta prvo leto storitve nudila brez plačila, še posebej, ker infrastruktura najverjetneje še ne bo nared.
Želita si, da bi se posestvo razvijalo skupaj s turisti. Če bodo ti imeli željo, bodo lahko sodelovali pri ustvarjanju na posestvu, pri izgradnji infrastrukture in pri urejanju okolice. Prav tako si partnerja želita sodelovanja z okoliškimi ponudniki. Od pobiranja bučnih semen, do trgatve, gostinskih ponudnikov in doživetij ob delu na okoliških kmetijah.
Cimprane hiše in bungalovi
Vse kar na posestvu obstaja izdelujeta in gradita sama. Sicer Marko nima nikakršnih izkušenj dela z orodjem, a se je sedaj že priučil veščin. Velikokrat mu pomagajo posnetki na Youtubu, preko katerih je do sedaj še vedno izdelal nekaj funkcionalnega.
Končni cilj so poleg kampa bungalovčki po posestvu, če pa bosta pridobila gradbeno dovoljenje, pa bodo obiskovalce pričakale tudi 'cimprače', v popolnoma enaki opremi, kot je to bilo pred mnogimi leti.
»Zelo si želiva, da nama lokalci odstopijo kakšne starinske stvari. Če je kaj takega, da bi nekdo zavrgel, bova midva uporabila. Blanka je neverjetna. Restavrirala je že cel kup stvari, ki sedaj služijo kot okras ali nekaj funkcionalnega na najinem posestvu.«
