Zaradi nizkih temperatur strokovnjaki svetujejo zalogo hrane in zdravil. Preverite, ali imate doma vse to

| v Slovenija

Mraz lahko resno vpliva na zdravje, zlasti pri ranljivejših skupinah prebivalstva, opozarja Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Nacionalni inštitut za javno zdravje je objavil priporočila za ravnanje v mrzlem vremenu

Opozarjajo, da nizke temperature povečujejo tveganje za bolezni, poškodbe in zastrupitve, vendar lahko z ustreznimi ukrepi škodljive vplive omilimo ali celo preprečimo.

Po navedbah nacionalnega inštituta so na mraz najbolj občutljivi starejši odrasli, dojenčki in otroci, nosečnice, kronični bolniki, socialno ogroženi, in osebe s slabimi bivalnimi pogoji ter delavci, ki delajo na prostem.

Katere težave povzroča mraz?

Izpostavljenost nizkim temperaturam povečuje tveganje za:

  • srčno-žilne bolezni,
  • obolenja dihal,
  • padce in poškodbe,
  • podhladitev,
  • omrzline in ozebline.

Opozarjajo tudi na posredno nevarnost, neustrezno ogrevanje lahko poveča tveganje za zastrupitve z ogljikovim monoksidom.

Kako zmanjšamo izpostavljenost mrazu?

Nacionalni inštitut za javno zdravje svetuje, da se ob zelo nizkih temperaturah in vetru se zadržujmo v zaprtih prostorih, zunaj bodimo le kratek čas, bodimo pozorni na tresenje - to je znak, da telo izgublja toploto.

Prostore varno ogrevajmo in redno zračimo, pri ogrevanju na drva, premog ali plin uporabljajmo detektorje ogljikovega monoksida.

Dojenčke primerno oblecimo in zagotovimo ustrezno temperaturo prostora, starejši od 65 let naj redno preverjajo temperaturo doma in pomagajo tudi starejšim sosedom, nikoli ne puščajmo otrok ali onemoglih oseb samih v parkiranem avtomobilu, majhnih otrok v mrazu ne nosimo dalj časa v nosilkah ali nahrbtnikih.

Obleka, hrana in pijača so ključni

Za ohranjanje telesne toplote priporočajo večplastno, toplo in suho oblačenje, uporabo kape, šala, rokavic in vodoodporne obutve, izogibanje bombažu - volnena in svilena oblačila bolje grejejo, zadosten vnos hrane in tekočine, izogibanje alkoholu, saj zmanjša zaznavanje mraza in znakov podhladitve.

Gibanje - koristno, a zmerno

Zmeren telesni napor pomaga pri nastajanju toplote, vendar lahko pretiravanje v mrazu povzroči zdravstvene težave. 

Nacionalni inštitut posebej opozarja kronične bolnike s srčnimi obolenji, povišanim krvnim tlakom, astmo ali kronično obstruktivno pljučno boleznijo, naj se izogibajo naporom ali jih izvajajo zelo previdno.

Aktivnosti naj bodo prilagojene vremenu, sposobnostim in razmeram, obvezno pa je tudi obveščanje bližnjih o načrtih.

Ne pozabimo pomagati drugim

Nacionalni inštitut za javno zdravje poudarja pomen solidarnosti:

  • pomagajmo ranljivejšim skupinam,
  • pripravimo si zalogo hrane in zdravil,
  • spremljajmo vremensko napoved in opozorila,
  • skrbimo za preprečevanje okužb z rednim umivanjem rok in zračenjem prostorov.

Komentarji

čarni vrag

Mi ka smo se rodili v komunističnem režimu takih nasvetov ne rabimo. To so nas starši naučili, ko smo bili stari 5 let.

Lujzek77

Pa pičko mater tak kak či bi bilij v ledenoj doube.. nej ste normalni !

njiva

Sobotainfo,pa širi paniko med lidij,idioti eni.Ka pa ti od Mure več nika nete pisali,oziroma prepišavali?

Gostitelj383

V petek de +10°C

LZN

Če misliš, da so zdravniki glavni krivci za stanje v zdravstvu, potem ti politika že dolgo uspešno prodaja napačno zgodbo.
Javno zdravstvo ni vprašanje lastništva bolnic ali zdravstvenih domov. Ne gre za to, ali je ambulanta v lasti države, občine ali zasebnika.
Javno zdravstvo pomeni nekaj drugega: da imajo državljani dostop do zdravstvenih storitev, ki so financirane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in dostopne vsem pod enakimi pogoji.
In tukaj je prva velika zmota, ki jo je treba razbiti:
zdravstvene storitve niso brezplačne in niso plačane iz nekega abstraktnega “javnega denarja”.
Plača jih zdravstvena zavarovalnica - ZZZS, v katero vsi redno vplačujemo. Vsak mesec. Obvezno.
Po grobih izračunih zaposleni s povprečno plačo - 1.573€/mesec (september 2025) - letno v obvezno zdravstveno zavarovanje vplača približno 4.000–4.500 evrov (prispevki zaposlenega in delodajalca skupaj).
V desetih letih to pomeni 40.000 evrov ali več.
To ni brezplačno zdravstvo.
To je predplačniško zdravstvo.
Zato je povsem napačno razmišljanje, da bi morali biti “hvaležni”, če do storitve sploh pridemo. Storitev smo že plačali. Vnaprej.
Popolnoma vseeno je, ali storitev opravi zdravnik v javnem zdravstvenem domu ali zdravnik v zasebni ambulanti. Če je storitev plačana iz obveznega zavarovanja, gre v obeh primerih za storitev javnega zdravstva. To je standardna praksa v večini razvitega sveta, kjer ima večina zdravnikov status zasebnih izvajalcev – pa javno zdravstvo zaradi tega ne razpada, pogosto deluje celo bolje.
Pri nas pa že leta spremljamo stalne in zelo glasne napade na zdravnike. Sporočilo je vedno isto: krivi so oni – ker delajo tudi zasebno, ker zaslužijo, ker naj bi povzročali čakalne vrste.
Res verjamemo, da je sistem z več milijardami evrov letnega denarnega toka tako enostavno razložiti?
Tu pridemo do dela, ki ga politika praviloma preskoči.
Slovensko zdravstvo ima že desetletja resne težave pri nabavah medicinskega materiala in opreme.
O tem ne govorijo govorice, ampak:
– poročila Računskega sodišča,
– ugotovitve KPK,
– novinarske preiskave.
Primeri preplačanih žilnih opornic, medicinskih pripomočkov, opreme in celo bolniških postelj niso izjema, ampak vzorec. Razlike v cenah v primerjavi s tujino so bile v nekaterih primerih večdesetodstotne, včasih celo večkratne.
In to niso stroški zdravnikov. To so stroški materialov, ki jih sistem plačuje brez resnega tržnega pritiska.
Ključno dejstvo, ki se ga redko jasno pove, je naslednje:
količino in vrsto zdravstvenih storitev določa plačnik – zavarovalnica, ne zdravniki.
Plačnik določa, koliko posegov bo plačanih, po kakšni ceni in pod kakšnimi pogoji. Če so omejitve prenizke, čakalne vrste nastanejo ne glede na to, kdo storitev izvaja.
Ko ista storitev poteka samoplačniško, gre hitreje – ne zato, ker bi bil zdravnik drugačen, ampak zato, ker omejitev plačnika izgine.
V večini razvitih držav obstaja več zdravstvenih zavarovalnic, ki si konkurirajo. Konkurenca pomeni nadzor nad cenami storitev in materialov ter manj prostora za sistemska preplačila.
Pri nas imamo enega samega plačnika - ZZZS, brez prave konkurence. In kjer je monopol, tam je tudi nadzor praviloma šibkejši.
Zato je nevarno, ko se razprava zoži na slogan »javnega zdravstva ne damo«, brez da bi se vprašali:
– kako sistem dejansko deluje,
– kdo upravlja denar, ki ga vsi vplačujemo,
– in zakaj se težave že leta ponavljajo na istih mestih.Pravo javno zdravstvo ni ideologija.
Je sistem, ki mora biti dostopen, pregleden in odgovoren do zavarovancev.Vse ostalo je megla.
Megla pa – kot vedno – koristi istim.

zvarcpipi

majster mas ziebanee standarde defektni na vladi ker so defektni zdravniki! zrelost izpod 70% mas beee

Geza Mezga

Jaz imam 10kg trave, da se ga bom napohal!

REDoLJUB

Resno niste normalni!!! Strašenje in delanje panike, ker je pač sredi zime nekaj dni mrzlo pa sneg,...Rajši nič ne pišite,..

KLIKanje

Vse samo za klike,..."nori" smo tisti, ki to klikamo, beremo, komentiramo...vključno z mano!!

Brat

NIJZ, hahaha

mrzinpse

Letos mamo prvič zimo? Pogrešan nasvete kak gor oblejčti male baterijaše ka ne zmrznejo.

Awrrf

A lahko te kvazi strokovnjake z imenom in priimkom? Da vidimo osebno to znanost.

rITONJA

WC papir to ste pa pozabili ne vejte kak je važen ali.

čarni vrag

Še najbole bi koristila zaloga zdrave pameti!

white

kakšen mraz, do torka de minus 4, dale pa plus 5 do 9

Komentarji

čarni vrag

Mi ka smo se rodili v komunističnem režimu takih nasvetov ne rabimo. To so nas starši naučili, ko smo bili stari 5 let.

Lujzek77

Pa pičko mater tak kak či bi bilij v ledenoj doube.. nej ste normalni !

njiva

Sobotainfo,pa širi paniko med lidij,idioti eni.Ka pa ti od Mure več nika nete pisali,oziroma prepišavali?

Gostitelj383

V petek de +10°C

LZN

Če misliš, da so zdravniki glavni krivci za stanje v zdravstvu, potem ti politika že dolgo uspešno prodaja napačno zgodbo.
Javno zdravstvo ni vprašanje lastništva bolnic ali zdravstvenih domov. Ne gre za to, ali je ambulanta v lasti države, občine ali zasebnika.
Javno zdravstvo pomeni nekaj drugega: da imajo državljani dostop do zdravstvenih storitev, ki so financirane iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in dostopne vsem pod enakimi pogoji.
In tukaj je prva velika zmota, ki jo je treba razbiti:
zdravstvene storitve niso brezplačne in niso plačane iz nekega abstraktnega “javnega denarja”.
Plača jih zdravstvena zavarovalnica - ZZZS, v katero vsi redno vplačujemo. Vsak mesec. Obvezno.
Po grobih izračunih zaposleni s povprečno plačo - 1.573€/mesec (september 2025) - letno v obvezno zdravstveno zavarovanje vplača približno 4.000–4.500 evrov (prispevki zaposlenega in delodajalca skupaj).
V desetih letih to pomeni 40.000 evrov ali več.
To ni brezplačno zdravstvo.
To je predplačniško zdravstvo.
Zato je povsem napačno razmišljanje, da bi morali biti “hvaležni”, če do storitve sploh pridemo. Storitev smo že plačali. Vnaprej.
Popolnoma vseeno je, ali storitev opravi zdravnik v javnem zdravstvenem domu ali zdravnik v zasebni ambulanti. Če je storitev plačana iz obveznega zavarovanja, gre v obeh primerih za storitev javnega zdravstva. To je standardna praksa v večini razvitega sveta, kjer ima večina zdravnikov status zasebnih izvajalcev – pa javno zdravstvo zaradi tega ne razpada, pogosto deluje celo bolje.
Pri nas pa že leta spremljamo stalne in zelo glasne napade na zdravnike. Sporočilo je vedno isto: krivi so oni – ker delajo tudi zasebno, ker zaslužijo, ker naj bi povzročali čakalne vrste.
Res verjamemo, da je sistem z več milijardami evrov letnega denarnega toka tako enostavno razložiti?
Tu pridemo do dela, ki ga politika praviloma preskoči.
Slovensko zdravstvo ima že desetletja resne težave pri nabavah medicinskega materiala in opreme.
O tem ne govorijo govorice, ampak:
– poročila Računskega sodišča,
– ugotovitve KPK,
– novinarske preiskave.
Primeri preplačanih žilnih opornic, medicinskih pripomočkov, opreme in celo bolniških postelj niso izjema, ampak vzorec. Razlike v cenah v primerjavi s tujino so bile v nekaterih primerih večdesetodstotne, včasih celo večkratne.
In to niso stroški zdravnikov. To so stroški materialov, ki jih sistem plačuje brez resnega tržnega pritiska.
Ključno dejstvo, ki se ga redko jasno pove, je naslednje:
količino in vrsto zdravstvenih storitev določa plačnik – zavarovalnica, ne zdravniki.
Plačnik določa, koliko posegov bo plačanih, po kakšni ceni in pod kakšnimi pogoji. Če so omejitve prenizke, čakalne vrste nastanejo ne glede na to, kdo storitev izvaja.
Ko ista storitev poteka samoplačniško, gre hitreje – ne zato, ker bi bil zdravnik drugačen, ampak zato, ker omejitev plačnika izgine.
V večini razvitih držav obstaja več zdravstvenih zavarovalnic, ki si konkurirajo. Konkurenca pomeni nadzor nad cenami storitev in materialov ter manj prostora za sistemska preplačila.
Pri nas imamo enega samega plačnika - ZZZS, brez prave konkurence. In kjer je monopol, tam je tudi nadzor praviloma šibkejši.
Zato je nevarno, ko se razprava zoži na slogan »javnega zdravstva ne damo«, brez da bi se vprašali:
– kako sistem dejansko deluje,
– kdo upravlja denar, ki ga vsi vplačujemo,
– in zakaj se težave že leta ponavljajo na istih mestih.Pravo javno zdravstvo ni ideologija.
Je sistem, ki mora biti dostopen, pregleden in odgovoren do zavarovancev.Vse ostalo je megla.
Megla pa – kot vedno – koristi istim.

zvarcpipi

majster mas ziebanee standarde defektni na vladi ker so defektni zdravniki! zrelost izpod 70% mas beee

Geza Mezga

Jaz imam 10kg trave, da se ga bom napohal!

REDoLJUB

Resno niste normalni!!! Strašenje in delanje panike, ker je pač sredi zime nekaj dni mrzlo pa sneg,...Rajši nič ne pišite,..

KLIKanje

Vse samo za klike,..."nori" smo tisti, ki to klikamo, beremo, komentiramo...vključno z mano!!

Brat

NIJZ, hahaha

mrzinpse

Letos mamo prvič zimo? Pogrešan nasvete kak gor oblejčti male baterijaše ka ne zmrznejo.

Awrrf

A lahko te kvazi strokovnjake z imenom in priimkom? Da vidimo osebno to znanost.

rITONJA

WC papir to ste pa pozabili ne vejte kak je važen ali.

čarni vrag

Še najbole bi koristila zaloga zdrave pameti!

white

kakšen mraz, do torka de minus 4, dale pa plus 5 do 9

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi