Danes je potekal 17. strokovni posvet Mladi in Kriminal v organizaciji Policijske uprave Maribor. Tema letošnjega dogodka je bila zasvojenost mladih.
Posvet je združil policiste, kriminaliste, delavce centrov za socialno delo, tožilce, sodnike, varuha človekovih pravic, penologe, delavce vzgojnih zavodov, socialne delavce in pedagoge osnovnih ter srednjih šol, tako rekoč vse, ki se ukvarjajo z mladimi in njihovimi težavami. Prijavljenih je bilo več kot 220 udeležencev iz celotne države.
NIJZ problematizira normalizacijo drog
Po poročanju STA je Andreja Drev z NIJZ uvodoma predstavila rezultate najnovejše raziskave z zdravjem povezanega vedenja v šolskem obdobju, ki so jo naredili lani in kaže, da je okoli 20 odstotkov 15-letnikov že uživalo drogo konopljo.
"Primerjava z raziskavo štiri leta prej kaže, da uporaba konoplje pri 15-letnikih ostaja na približno enaki ravni. Prvič pa smo naredili raziskavo tudi pri 17-letnikih, kjer so nas rezultati presenetili, saj je tako rekoč že skoraj vsak drugi 17-letnik poročal o tem, da je že kdaj v življenju uporabil konopljo," je pojasnila.
Nekaj več kot štiri odstotke anketiranih 17-letnikov je priznalo uporabo ekstazija, dobri štirje odstotki pa uporabo kokaina. Za Drevovo je najbolj problematična "normalizacija" uporabe drog v družbi. Pravi, da je bila uporaba drog prej bolj na obrobju mladinske kulture, nočnega življenja in prostega časa, zdaj pa je stopila v samo središče. Za primerjavo je navedla številne pobude za legalizacijo konoplje in mite o njeni pozitivni uporabi, ki kažejo, da je odnos družbe postal čedalje bolj permisiven do konoplje in tudi do uporabe drugih drog.
Ključni so preventivni programi, ki bi morali biti razporejeni po državi
Po njenem prepričanju so za preprečevanje zasvojenosti med mladimi in kasneje v odrasli dobi ključno, da so na voljo kakovostni preventivni programi.
"Zelo pomembno je, da so umeščeni v pravi čas, torej del programov še preden pride do uporabe, da krepimo varovalne dejavnike pri mladostnikih, da krepimo zdrav življenjski slog in njihove razne veščine. Del programov pa bi moral biti namenjen temu, da takrat, ko pride do uporabe, lahko hitro ukrepamo, da izvedemo zgodnjo intervencijo," je pojasnila in dodala, da v Sloveniji takšni programi sicer obstajajo, ampak bi jih bilo potrebno enakomerno razporediti po celotni državi, še poroča STA.
Med študenti prisotne tudi "pametne droge"
V zadnjem času se med mladimi pojavljajo tudi nootropiki, znani kot pametne droge. Tina Tomažič z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko je predstavila rezultate raziskave, ki so jo letos naredili na tehniških fakultetah v Mariboru.
"Zajeli sva vzorec 289 študentov. Da uživajo pametne droge, jih je odkrito priznalo 13, torej 4,5 odstotka. Od tega je bilo deset moških in tri ženske. Pravijo, da uživajo te droge za večjo osredotočenost, budnost in kreativnost," je povedala.
Po prepričanju uporabnikov nekajkratna uporaba takšnih drog ni škodljiva, ampak Tomažičeva opozarja, da še ni znanstveno utemeljenih raziskav glede stranskih učinkov na zdravje.
