Vlada želi zmanjšati število upravnih enot iz 58 na 12, to so stališča občin

Konec februarja se je, na predlog ministrstva za javno upravo, prvič sestala koordinacijska skupina za reorganizacijo in posodobitev poslovanja upravnih enot v Sloveniji. 

Napovedana reorganizacija upravnih enot, od 58 jih bo ostalo le 12

Napovedali so, da naj bi se v prihodnje s pomočjo reorganizacije zmanjšalo število upravnih enot v Sloveniji, in sicer iz 58 na 12, ostale upravne enote, ki so danes opolnomočene, pa bodo tako imenovane izpostave, kjer se ne bo dalo urejati ne gradbenih dovoljenj ne zadev za tujce. 

Vzrok za zmanjšanje upravnih enot pa naj bi tičal v tem, kot je povedala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, da so naše upravne enote po velikosti in obremenjenosti neenake in da želijo z reorganizacijo poskrbeti tudi za kadrovski manko.

»Upravne enote, ki so neposreden stik države z državljani, so neenake, tako po bremenih kot tudi po načinih dela. Ministrstvo bo zato pristopilo k spremembam, katerih glavni cilj bo doseči večjo fleksibilnost zagotavljanja upravnih storitev tam, kjer bi se za te izkazovale največje potrebe,« je izpostavila.

Upravne enote po reorganizaciji bi bile naslednje:

• Upravna enota Ljubljana,
• Upravna enota Maribor,
• Upravna enota Celje,
• Upravna enota Kranj,
• Upravna enota Novo mesto,
• Upravna enota Nova Gorica,
• Upravna enota Murska Sobota,
• Upravna enota Koper,
• Upravna enota Slovenj Gradec,
• Upravna enota Brežice,
• Upravna enota Zagorje ob Savi in
• Upravna enota Postojna.

Upravna enota Murska Sobota bi pokrivala območje Murske Sobote, Lendave, Ljutomera in Gornje Radgone.

Svoja stališča glede reorganizacije izpostavila tudi Skupnost občin Slovenije

Zdaj so svoja stališča glede predvidene reorganizacije upravnih enot v sporočilu za javnost izrazile tudi občine v sklopu Skupnosti občin Slovenije. 

Kot so zapisali v Skupnosti občin Slovenije, se z zmanjšanjem krajevnih uradov ne strinjajo, saj so mnenja, da bi se morala mreža le teh kvečjemu širiti in ne ožati. Pred reorganizacijo so zato s stališči jasno izrazili, kaj pričakujejo.

Njihova stališča objavljamo v celoti: 

• Občine pričakujejo nezmanjšano dostopnost do storitev države v lokalnem oziroma regionalnem okolju ob reorganizaciji upravnih enot. Krajevna dostopnost upravnih storitev približuje državo državljankam in državljanom. Storitve sodobne javne uprave morajo biti uporabniku in uporabnici čim bolj dostopne in prijazne. Prostorsko dostopne so storitve, ki so čim bližje uporabnikom. Zato naj se mreža krajevnih uradov ne oža, kvečjemu širi.
• Digitalizacija upravnega poslovanja je nujna in pomembna za razvoj, vendar je potrebno vzeti v zakup, da še vedno obstajajo območja Slovenije, kjer ni urejena potrebna infrastruktura – dostop do interneta, kar pomeni, da korist e-uprave za takšna območja ni izražena.
• Upravni postopki naj se s predvideno reorganizacijo ne podaljšujejo in tako še dodatno obremenjujejo državljanke in državljane ter poslovne subjekte.
• Zmanjševanje delovnih mest je z vidika kvalitetnih delovnih mest v različnih lokalnih okoljih nezaželeno. Prestavljanje nalog v centralne upravne enote bi to lahko povzročilo.
• Občine so skozi ukinjanje izpostav države v preteklosti že izgubljale kvalitetna delovna mesta, ki so jih v veliki meri zasedale ženske z visoko, družboslovno izobrazbo. Izgube takšnih delovnih mest imajo vseobsežne posledice tudi za družinsko življenje. Prav tako pa vsaka ukinitev delovnega mesta na upravnem področju, na področjih izven avtocestnega križa vpliva tudi na zmanjševanje ostalih zaposlitev, posledično prihaja do spirale – zmanjševanje delovnih mest, zmanjševanje dostopnosti različnih storitev in izseljevanje.
• Pri pripravi modela reorganizacije in modernizacije upravnih enot model organizacije FURS ne more in ne sme biti vzor. S sedanjo organizacijo je FURS oddaljila svoje storitve predvsem od fizičnih oseb. 
• Reorganizacija upravnih enot omogoča razmislek o povezljivosti nalog države in občin. Ob pomanjkanju kadrov, je smiselno razmišljati o večanju povezljivih delovnih mest po vzoru modelov iz tujine.
• Z uveljavitvijo »skupnih« delovnih mest med državo in občinami bi omogočili dostopnost do storitev države in občin tudi tam, kjer je število dnevnih potreb po upravnih storitvah nizko, omogočili pa tudi izvajanje storitev na enem mestu. 
• Občine članice Skupnosti občin Slovenije želijo biti aktivno vključene v proces preoblikovanja organiziranosti države na terenu, saj bodo posledice slabih/dobrih rešitev nosile prav one in njihovi občani in občanke.
• Preveriti je potrebno tudi smiselnost določenih postopkov, ki jih vodijo upravne enote npr. za prireditve, ki jih organizirajo občine mora dati upravna enota, ki ima sedež v tej občini.