Prihaja občutna ohladitev: v petek temperature blizu ničle, možna tudi pozeba. Kaj storiti, da pridelek na vrtu ne propade?
Nad zahodnim delom Rusije se je že oblikovala višinska motnja, ki bo v drugi polovici tega tedna dosegla tudi Slovenijo. Vremenoslovci portala Neurje.si opozarjajo na občutno ohladitev, še posebej v petek, ko bo višinski ciklon prešel čez Jadran.
V petek zjutraj se bodo temperature spustile zelo blizu ničle, v soboto pa lahko marsikje pričakujemo prvo jesensko pozebo. Vrtičkarji imajo tako le še malo časa, da svoje rastline zaščitijo pred mrazom.
Prve jesenske ohladitve so običajno najnevarnejše za občutljive vrtnine. Med najbolj ogroženimi so paradižnik, paprika, bučke, fižol ter bazilika.
Prva slana mnogim pomeni, da je čas, da vrt pustijo pri miru do pomladi in se posvetijo čaju, odeji in dobri knjigi.
A resnica je, da lahko vrtičkarji tudi ob prvih ohladitvah poskrbijo, da njihov vrt ostane rodoviten še dolgo v jesen.
Odstranitev rastlin, ki ne prenesejo slane
Ko vremenska napoved napoveduje zmrzal, je najbolje, da poberemo ves pridelek rastlin, ki so občutljive na mraz in te odstranimo, preden jih mraz uniči.
Pri odstranjevanju rastlin uporabimo škarje in jih odrežemo tik pri tleh. Korenine pustimo v zemlji, saj tako ne motimo sosednjih rastlin, ki prenesejo nižje temperature. Med rastlinami, ki jih je treba odstraniti pred slano, so bazilika, fižol, kumare, jajčevci, paprika, buče, paradižnik in bučke.
Kaj pa zeleni paradižniki?
Če na rastlini ostanejo plodovi, a je mraz že pred vrati, jih poberemo in odnesemo v notranje prostore. Tudi zeleni plodovi bodo dozoreli na okenski polici ali v papirnati vrečki.
Manjši, še ne oblikovani plodovi pa ne bodo več rasli in jih je bolje zavreči. Če je zelenih paradižnikov veliko, lahko iz njih pripravimo zeleno omako ali omako za salse.
-
Slovenija | 0 komentarjev
Petkovo jutro pod lediščem in možnost slane
Presajanje paprik in zelišč v notranjost
Če imate papriko, ki vam je posebej pri srcu, jo lahko izkopljete, obrežete in presadite v lonec. Čez zimo jo hranite v hladnem in temnem prostoru. Tako lahko prezimi in jo spomladi vrnete na vrt.
Pri trajnih zeliščih, kot so rožmarin, žajbelj, meta, origano in timijan (bazilika žal ne spada mednje), lahko nekatere prenesejo zimo tudi na prostem, zlasti v milejšem podnebju. A najbolje je, da jih presadite v lonce in prestavite v notranje prostore.
Če jih postavite na sončno mesto in redno zalivate, bodo tudi čez zimo počasi rasla in omogočala uporabo svežih listov pri kuhanju. Poleg tega lahko iz trajnih zelišč vzamete potaknjence, jih ukoreninite v notranjosti in spomladi posadite nazaj na vrt.
Uporaba koprene za zaščito rastlin
Tudi rastline, ki prenesejo nekaj mraza, lahko dodatno zaščitimo s pokrivkami. Vrtne koprene, tuneli in hladni okvirji zadržijo toploto, ki jo čez dan oddajo tla in rastline, ter ustvarijo zaščitno plast pred mrazom in vetrom. Čeprav vrt s tem ne bo zaščiten celo zimo, lahko tako bistveno podaljšamo sezono.
Če nimate posebnih vrtnarskih pokrival, lahko uporabite tudi stare odeje, brisače ali rjuhe. Pomembno pa je, da jih čez dan odstranite, ko se temperature dvignejo nad ledišče, da se rastline ne pregrejejo.
Med rastline, ki prenesejo nekaj mraza in jih je vredno zaščititi, sodijo rukola, brokoli, zelje, korenje, cvetača, zelena, drobnjak, ohrovt, česen, špinača, blitva in številna trajna zelišča.
Zalivanje pred pozebo
Čeprav se sliši nenavadno, je priporočljivo zaliti gredice dan pred napovedano zmrzaljo. Vlažna zemlja namreč bolje zadržuje toploto kot suha, zato korenine rastlin ostanejo bolje zaščitene.
Pozeba ni konec vrtnarske sezone
Prvi hladni dnevi in prve zmrzali še ne pomenijo, da je z vrtnarjenjem konec. Jesen je pravi čas za setev motovilca in česna, posadimo pa lahko tudi okrasne čebulnice, ki bodo cvetele spomladi.
To je eden izmed načinov, kako že jeseni poskrbimo za pridelek naslednjega leta.