Slika je simbolična.
Pojavnost izrednih vremenskih dogodkov možna tudi v letošnjem poletju.

Evropska agencija za okolje za poletne mesece svari pred vnovično možnostjo izrednih vremenskih dogodkov, kot so vročinski valovi, suše in poplave. 

V zadnjih letih so zaznali trend povečanega števila tovrstnih dogodkov, ki povzročajo veliko gospodarsko škodo. V luči tega strokovnjaki opozarjajo na nujnost prilagajanja.

Živo srebro ponekod do 45 stopinj Celzija

Vročinski valovi so v zadnjih dveh tednih pestili Ciper, Grčijo, Turčijo, Italijo in tudi države na Balkanu. Živo srebro se je ponekod povzpelo tudi do 45 stopinj Celzija in preseglo povprečne vrednosti v tem obdobju. 

V Nemčiji so na drugi strani uničujoče poplave povzročile več smrtnih žrtev in znatno gospodarsko škodo, o hudih neurjih in poplavah poročajo tudi iz delov Švice in z alpskih območij Francije. Pred letom dni je medtem uničujoča vremenska ujma prizadela tudi dele Slovenije.

12. zaporedni mesec z rekordno visokimi temperaturami

Znanstveniki razloge za nastanek teh dogodkov pripisujejo tudi podnebnim spremembam. Letošnji maj je bil po podatkih službe Evropske unije za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus 12. zaporedni mesec z rekordno visokimi temperaturami. 

Povprečna temperatura za maj je bila 1,52 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo, s čimer se nadaljuje trend preseganja cilja omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, določenega v pariškem sporazumu iz leta 2015.

»Vsako dodatno stopnjo globalnega segrevanja spremljajo ekstremni vremenski pojavi, ki so vse intenzivnejši in vse bolj pogosti,« je za francosko tiskovno agencijo AFP nedavno dejal Copernicusov klimatolog Julien Nicolas.

Na posledice globalnega segrevanja je na nedavnem dogodku za novinarje opozoril tudi meteorolog Blaž Kurnik iz Evropske agencije za okolje.

»Ko opazujemo ekstremne poletne vremenske dogodke, lahko med drugim vidimo, da vročinski valovi postajajo vse hujši, spreminjajo se padavinski vzorci, dviga se višina morske gladine,« je poudaril in spomnil na sredi marca objavljeno prvo oceno podnebnih tveganj, ki so jo pripravili na agenciji.

Tudi Slovenija uvrščena med vroče točke

V njej je opredeljenih 36 glavnih podnebnih tveganj za Evropo, razdeljenih v pet širših sklopov, kot so ekosistemi, hrana, zdravje, infrastruktura ter gospodarstvo in finance. 

V skladu z ugotovitvami Evropske agencije za okolje je pri več kot polovici že zdaj potrebnega več ukrepanja, še posebej nujno pa je ukrepanje na področju ohranitve ekosistemov, zaščite ljudi pred vročino, zaščite ljudi in infrastrukture pred poplavami ter požari in zagotovitve finančne vzdržnosti Solidarnostnega sklada Evropske unije, iz katerega se izplačuje pomoč članicam v primeru naravnih nesreč.

V okviru ocene podnebnih tveganj so strokovnjaki določili tudi t. i. vroče točke. Gre za območja, ki so tem tveganjem bolj izpostavljena. 

Po navedbah Evropske agencije za okolje med ta spadajo južni del Evrope, kamor uvrščajo tudi Slovenijo, in nizko ležeča obalna območja, vključno s številnimi gosto naseljenimi mesti. Medtem ko južni del evropske celine še posebej, a ne izključno, ogrožajo gozdni požari, vročina in pomanjkanje vode, so nižje ležeča obalna območja Evrope na udaru zaradi poplav, erozije in vdorov slane vode.

Glede na dogajanja v zadnjih letih pri Evropski agenciji za okolje za poletne mesece svarijo pred vnovično pojavnostjo izrednih vremenskih dogodkov, kot so suše, gozdni požari, ekstremne padavine in poplave.

Sre, 19.6.2024
Inovativni sistemi omogočajo naravno osvetlitev tudi v prostorih brez oken. Z njimi lahko učinkovito razsvetlite temne kotičke vašega doma ali delovnega prostora.

»Sezonske napovedi, ki so trenutno na voljo, so še vedno precej negotove, glede na dogajanja v zadnjih letih pa se povečuje število ekstremnih dogodkov, ki močno prizadenejo Evropo. V zadnjih treh letih so bile gospodarske izgube bistveno večje, večina pa se jih je zgodila zaradi ekstremnih dogodkov v času poletja,« je o pričakovanjih za prihodnje mesece povedal Kurnik.

Po podatkih Evropske agencija za okolje trenutno eden od osmih Evropejcev živi na območjih, ki so potencialno izpostavljena poplavljanju rek in drugih vodotokov. 

Zaradi stalnega pomanjkanja vode je medtem v južni Evropi prizadetih 30 odstotkov ljudi, v nekaterih regijah posledično veljajo omejitve glede porabe vode.

Vroče olimpijske igre

Po Kurnikovih pojasnilih ob tem večina Evropejcev živi v urbanih območjih, ki se segrevajo še hitreje in močneje od ostalih delov celine. To je pomembno tudi v luči velikih dogodkov, ki jih mesta gostijo v poletnih mesecih, denimo Pariz letos olimpijske igre. Francoska prestolnica namreč velja za eno od mest v Evropi, ki so ob vročinskih valovih najbolj na udaru.

»Bomo videli, kako bo to vplivalo na potek olimpijskih iger,« je dodal.

Evropska agencija za okolje je v nedavnem poročilu izpostavila prav pomen mest pri izvajanju ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe in zaščiti državljanov. Evropska mesta se na podnebne spremembe prilagajajo s številnimi učinkovitimi ukrepi, vključno z urbanističnim načrtovanjem in gradbenimi predpisi, gospodarskimi spodbudami in sistemi zgodnjega opozarjanja. Vedno več se jih odloča tudi za izvedbo na naravi temelječih rešitev prek graditve t. i. modre in zelene infrastrukture.

Tudi sistemi zgodnjega opozarjanja so po Kurnikovih besedah prepoznani kot učinkovit in pomemben ukrep prilagajanja na podnebne spremembe. V Evropi se pogosto uporabljajo, njihova implementacija pa je v primerjavi z drugimi ukrepi, kot je urejanje zelene infrastrukture, cenejša. Po Kurnikovi oceni bo vloga teh sistemov v prihodnje samo še bolj pomembna.

Poročilo Evropske agencije za okolje sicer izpostavlja več pogojev za uspešno prilagajanje mest na podnebne spremembe. Ti vključujejo trajno zavezanost lokalne politike, ki je pogosto povezana z ustreznim dolgoročnim financiranjem, dobrim upravljanjem in sodelovanjem občanov, učenjem od drugih mest in odločanjem, ki temelji na znanju.

Komentarji (3)

čarni vrag (ni preverjeno)

Podnebne spremembe - velik nateg. Pred 400 leti v Nemčiji ni padla 11 mesecev kaplja dežja. Reka Rajna je presahnila. Samo te še nej bilo niti enoga autuja, pa tudi ljudi je bilo 10 krat menje.

Ben (ni preverjeno)

Na čem je ta novinar jaz bi tudi probal malo teh norih gobic. Letos smo prvič v poletju morali ogrevati hišo. Temperature pa so pomladne in daleč od poletja kot smo ga navajeni. Če vam kovid agenda ni šla po planu katerega ste imeli zastavljenega vam tudi ta zeleni prehod nebo uspel.

Opazovalka (ni preverjeno)

Ne nakladajte, vreme je v povprecju bolj ali manj vsako leto isto.

Starejše novice