Šlihthuber brez uspeha na vrhovnem sodišču, čaka ga zapor. Igral je tudi na karto zastaranja ...

Vrhovno sodišče ni ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti v primeru pravnomočne zaporne kazni nekdanjemu županu občine Gornji Petrovci Francu Šlihthubru, ob tem pa odpravilo odložitev izvršitve sodbe, ki so jo sprejeli v okviru odločanja o Šlihthubrovi zahtevi za varstvo zakonitosti, danes poroča Delo, ki se sklicuje na neuradne, a zanesljive vire.

Kot dodaja časnik, na okrožnem sodišču v Murski Soboti odločitve vrhovnih sodnikov niso ne potrdili ne zanikali, saj njihove odločbe še niso vročili strankam v postopku. 

Potem ko je izčrpal vsa pravna sredstva, nekdanji župan torej lahko kmalu pričakuje poziv na prestajanje zaporne kazni, poroča Delo in dodaja, da se nekdanji župan za komentar ne odziva.

Po svojem zboru poplačeval upnike

Decembra 2024 je soboško okrožno sodišče Šlihthuberja in nekdanjega direktorja občinskega komunalnega podjetja Pindža Štefana Kuharja obsodilo za kaznivo dejanje dajanja prednosti upnikom. 

Šlihthuber je namreč prednostno, po svojem izboru poplačeval upnike podjetja Pindža in s tem oškodoval druge. Po sodbi, ki je postala pravnomočna 23. julija, ga čaka 14-mesečna zaporna kazen. Sodišče je zavrnilo tudi njegov predlog za alternativno prestajanje kazni.

Na enako kazen je bil obsojen tudi Kuhar, ki jo bo lahko odslužil z delom v splošno korist. Po podatkih Dela jo Kuhar že služi.

Ker je bil Šlihthuber pravnomočno obsojen na zaporno kazen, daljšo od šestih mesecev, mu je v skladu z zakonodajo prenehal županski mandat. Januarja so v občini Gornji Petrovci izvedli nadomestne volitve, volivci pa so za novega župana izbrali Milana Horvata. Gre za šele drugega župana v zgodovini občine, ki jo je Šlihthuber vodil skoraj 31 let.

Vrhovno sodišče: Zavrnili smo vse navedbe zagovornikov

Iz vrhovnega sodišča so za Sobotainfo dodatno pojasnili, da je vrhovno sodišče zavrnili zahtevo za varstvo zakonitosti, ker po ugotovitvah v tem postopku ni prišlo do kršitev kazenskega zakonika, bistvenih kršitev določb zakona o kazenskem postopku ali kršitve ustavnih in konvencijskih pravic (Evropske konvencije o človekovih pravicah), ki so jih uveljavljali zagovorniki.

»Znotraj tega je vrhovno sodišče med drugim zavrnilo tudi navedbe zagovornikov glede višine oziroma primernosti izrečene zaporne kazni, saj ta ne more biti predmet presoje v postopku z izrednim pravnim sredstvom, temveč je to izključno pritožbeni razlog, na katerega je v zadostni meri v obrazložitvi svoje odločitve odgovorilo že sodišče druge stopnje. Prav tako je vrhovno sodišče zavrnilo tudi navedbe zagovornikov o zastaranju kazenskega pregona v tej zadevi.

Izpodbijana pravnomočna sodna odločba, s katero je bil Franc Šlihthuber skupaj s še enim obsojenim spoznan za krivega kaznivega dejanja oškodovanja upnikov (po prvem odstavku 227. člena v zvezi z drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika) in za kar mu je bila izrečena kazen eno leto in dva meseca zapora, tako ostaja v veljavi.«

Občina Gornji Petrovci na seznamu slovenskih občin že leta neslavno zaseda prvo mesto po zadolženosti na prebivalca in ima že od leta 2009 blokiran transakcijski račun. Konec leta 2024 je imela skupni dolg v višini več kot 5,1 milijona evrov oziroma 2569 evrov na prebivalca. Z zamudnimi obrestmi je dolg občine na ta datum znašal skoraj osem milijonov evrov, dodaja časnik.

Med županom Horvatom in občinskim svetom se je zapletlo že na prvi seji občinskega sveta, na kateri je ta predlagal, da bi glasovali o rebalansu proračuna in o ukrepih za zmanjšanje dolga občine, še poroča Delo.