»Reševanje težav Romov zahteva več kot le kaznovanje.«
Delovna skupina za obravnavo romske problematike, ki koordinira delo različnih resorjev, se je na včerajšnjem nujnem sestanku osredotočila na aktualne razmere v romskih skupnostih.
Državna sekretarka Helga Dobrin je sporočila, da bodo ustanovili posebno podskupino, ki bo obravnavala izključno varnostne težave na območjih, kjer živijo Romi.
Premier Robert Golob je podal predlog za ustanovitev podskupine, saj je poudaril, da je treba obravnavati stigmatizacijo Romov zaradi kriminalnih dejanj posameznikov.
Delovna skupina je policijo pozvala k pripravi analize o učinkovitosti njihove prisotnosti na teh območjih, naslednji teden pa se bosta minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in ministrica za pravosodje Andreja Katič srečala za pregled težav pri pregonu kriminalitete in izvrševanju kazenskih sankcij.
Podžupan v začasnem opravljanju funkcije župana kočevske občine Gregor Košir je izrazil nezadovoljstvo z obsegom sestanka, ki se je osredotočal na vprašanje odgovornosti, namesto na konkretne ukrepe. Občine so pozvale k hitrejšemu ukrepanju in odpravi zakonodajnih pomanjkljivosti, ki otežujejo reševanje romske problematike.
Spomnimo ...
Pretekli ponedeljek so več romskih družin napovedale protest pred stavbo občine Ribnica, ker menijo, da občina prepočasi rešuje njihove bivanjske težave.
Zveza Romov je napetosti pomirila s priporočilom, naj družine namesto protestov vzpostavijo dialog z županom.
Župan občine Ribnica Samo Pogorelc je pristal na predlog in bo Rome sprejel 28. avgusta, kar je potrdil predstavnik Romov Jožek Horvat Muc.
V Kočevju so se prav tako pojavile napetosti, kjer so nekateri Romi napadli policiste po prijetju mladoletnega voznika, ki je poskušal pobegniti. Incident je bil posnet in je prišel v javnost.
Odziv Društva Vstani romski otrok na izjave Vide Čadonič Špelič
Društvo Vstani romski otrok se je ob tem ostro odzvalo na izjave poslanke NSi Vide Čadonič Špelič, ki je v večernih poročilih 24 ur izjavila, da bi morali storilce kaznovati z zaporom in zagotoviti, da vsi otroci hodijo v šolo.
Društvo je izrazilo ogorčenje nad pomanjkanjem razumevanja temeljnih vzrokov, ki Romom onemogočajo dostojno življenje in dostop do izobrazbe.
V svojem odzivu so poudarili, da se ne zavedamo dovolj resničnih težav, s katerimi se soočajo Romi v Sloveniji.
»Ali se res sprašujete, zakaj otroci ne hodijo v šolo? Ali se sprašujete, zakaj prihaja do kriminala?« so vprašali v svojem javnem odzivu.
Poudarili so, da so življenjske razmere nekaterih Romov v Sloveniji nevzdržne, pri čemer so izpostavili, da »moj pes ima lepšo streho nad glavo kot nekateri Romi v Sloveniji«.
Društvo opozarja, da se v medijih pogosto govori o kaznovanju in odvzemanju, redko pa o nujni pomoči, ki bi Romom omogočila dostojno življenje.
»Pomoč smo poslali Ukrajincem in v Gazo, a kje so naši domači Romi, ki nujno potrebujejo pomoč?
Živijo v kontejnerjih, socialne transferje se jim jemlje, zneski, ki jih morajo plačevati, pa jih potiskajo še globlje v revščino,« so izpostavili.
Ob tem so izrazili tudi vprašanje o tem, kam občine usmerjajo sredstva, ki so namenjena reševanju romske problematike. Po njihovem mnenju je treba temeljito preveriti, kako se ta sredstva dejansko porabljajo in ali dosegajo svoj namen.
Kaznovanje brez reševanja osnovnih težav po njihovem mnenju ne bo prineslo trajnih sprememb.
Romom je treba zagotoviti osnovne stanovanjske pogoje, izobraževanje in socialno varnost, šele nato se lahko pričakujejo pozitivni premiki v smeri zmanjšanja kriminala in večje vključenosti romskih otrok v izobraževalni sistem, so še dodali.
Višja sredstva za uresničevanje pravic pripadnikov romske skupnosti
Vlada Republike Slovenije je v letu 2024 povečala sredstva za uresničevanje pravic pripadnikov romske skupnosti.
Sredstva, namenjena posameznim občinam, so se v primerjavi z letom 2023 v mnogih primerih občutno povečala, kar kaže na prizadevanja države za izboljšanje življenjskih pogojev romske skupnosti in njihovo večjo integracijo v družbo.
Med občinami, ki bodo v letu 2024 prejele največ sredstev, izstopajo Mestna občina Novo mesto z 895.733 evri, Mestna občina Murska Sobota z 825.534 evri in občina Krško s 730.243 evri.
V primerjavi z letom 2023 so ta sredstva znatno povečana, saj so omenjene občine lani prejele 646.891 evrov, 599.326 evrov oziroma 531.569 evrov.
Poleg večjih občin bodo pomembna sredstva prejela tudi manjše občine, kot so Beltinci, ki bodo v letu 2024 prejeli 399.624 evrov (v letu 2023 so prejeli 291.164 evrov), in Puconci s 374.906 evri (v primerjavi z 270.542 evri v letu 2023).
Skupna povečanja sredstev po vseh občinah kažejo na to, da država vse bolj prepoznava pomen enakopravne obravnave romske skupnosti in si prizadeva za večjo podporo na lokalni ravni.
S temi sredstvi naj bi občine izvajale različne programe, ki naj bi prispevali k izboljšanju kakovosti življenja romske skupnosti ter njihovi uspešnejši vključitvi v širšo družbo.