Rok je potekel, toda obstaja pomembna izjema.
Rok za izplačilo regresa je za večino zaposlenih že potekel. Delodajalci bi ga morali praviloma nakazati najpozneje do 1. julija, vendar nekateri zaposleni denarja še vedno nimajo na računu.
Ali to pomeni, da delodajalec krši zakon? V večini primerov da, obstaja pa tudi izjema, zaradi katere je lahko izplačilo prestavljeno na jesen.
V letu 2026 mora polni regres znašati najmanj 1.481,88 evra, kolikor znaša minimalna plača. Višji znesek lahko določajo kolektivna pogodba, pogodba o zaposlitvi ali pravila posameznega delodajalca.
Kdaj je lahko regres zakonito izplačan pozneje?
Osnovno pravilo je jasno: regres mora biti izplačan do 1. julija tekočega leta. Delodajalec roka ne more samovoljno prestaviti zgolj zato, ker trenutno nima dovolj denarja, ker čaka na plačilo stranke ali ker se je tako odločilo vodstvo podjetja.
Poznejše izplačilo je dovoljeno samo, če sta hkrati izpolnjena dva pogoja:
- delodajalec je nelikviden;
- poznejši rok izrecno dovoljuje kolektivna pogodba na ravni dejavnosti.
Tudi v tem primeru mora biti regres izplačan najpozneje do 1. novembra. Če delodajalec kot razlog navaja finančne težave, lahko zaposleni zahteva pojasnilo, katera kolektivna pogodba velja zanj in na podlagi katere določbe je bil rok prestavljen.
Splošna izjava, da bo regres nakazan »enkrat jeseni«, zato še ne pomeni, da je zamuda zakonita.
Koliko regresa vam pripada?
Delavec, ki je pri delodajalcu zaposlen vse koledarsko leto in ima pravico do celotnega letnega dopusta, je v letu 2026 upravičen do najmanj 1.481,88 evra regresa.
Kdor pri delodajalcu ni zaposlen vse leto, je praviloma upravičen do sorazmernega dela. Za vsak mesec zaposlitve mu načeloma pripada ena dvanajstina letnega regresa. Če je nekdo pri delodajalcu zaposlen šest mesecev, mu tako praviloma pripada polovica zneska.
Pri zaposlitvi s krajšim delovnim časom se regres običajno prilagodi obsegu delovnega časa. Pomembne izjeme veljajo za zaposlene, ki krajši delovni čas opravljajo na podlagi predpisov o zdravstvenem, invalidskem ali starševskem varstvu, ter v nekaterih drugih zakonsko določenih primerih. Ti so lahko upravičeni do celotnega regresa.
Pravica do regresa je vezana na pravico do dopusta in ne na njegovo dejansko koriščenje. To pomeni, da delavec regresa ne izgubi samo zato, ker je bil na dolgotrajni bolniški ali dopusta še ni izkoristil.
Najprej preverite, zakaj nakazila ni
Pred formalnim ukrepanjem preverite bančni račun, plačilne dokumente in morebitna obvestila delodajalca. Možno je, da je bil izplačan samo del regresa, da je prišlo do administrativne napake ali da delodajalec zatrjuje, da zanj velja zakonito podaljšan rok.
Vprašanje pošljite pisno, najbolje po elektronski pošti ali priporočeno po pošti. Tako boste imeli dokaz, kdaj ste delodajalca opozorili na neizplačilo.
V sporočilu zahtevajte:
- pojasnilo, zakaj regres ni bil izplačan;
- navedbo pravne podlage za morebitno prestavitev roka;
- podatek o višini regresa, ki vam pripada;
- konkreten datum nakazila.
Delodajalcu lahko določite tudi kratek, razumen rok za odgovor oziroma izplačilo, na primer osem dni.
Pisni poziv je priporočljiv, ni pa vedno obvezen
Ker je regres denarna terjatev iz delovnega razmerja, lahko delavec njegovo plačilo zahteva neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem. Predhodni notranji postopek pri delodajalcu pri takšnem denarnem zahtevku praviloma ni pogoj za vložitev tožbe.
Pisni poziv je kljub temu koristen. Delodajalcu ponudi možnost, da napako odpravi brez nadaljnjega postopka, hkrati pa zaposlenemu zagotovi dokazno sled za morebitno prijavo ali sodni spor.
Primer kratkega poziva:
»Ugotavljam, da mi regres za letni dopust za leto 2026 še ni bil izplačan. Prosil/-a bi za pojasnilo glede razloga za neizplačilo, navedbo morebitne pravne podlage za poznejši rok ter informacijo o datumu nakazila. Pozivam vas, da obveznost poravnate v osmih dneh od prejema tega sporočila.«
Kršitev lahko prijavite inšpektoratu
Če delodajalec ne odgovori, ne navede veljavne pravne podlage ali regresa kljub pozivu ne nakaže, lahko zaposleni poda prijavo na Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Prijavo je mogoče oddati elektronsko, po pošti ali osebno. Mogoča je tudi anonimna prijava. Če prijavitelj navede svoje podatke, mora inšpektor varovati tajnost vira prijave in njegove identitete ne sme razkriti delodajalcu.
Prijavi je smiselno priložiti čim več uporabnih podatkov in dokazil:
- naziv ter naslov delodajalca;
- pogodbo o zaposlitvi;
- podatke o obdobju zaposlitve;
- bančne izpiske ali druga dokazila o neizplačilu;
- pisni poziv delodajalcu in njegov morebitni odgovor;
- obvestilo, s katerim je delodajalec napovedal poznejše izplačilo.
Delodajalcu lahko grozi visoka globa
Neizplačilo regresa predstavlja prekršek. Delodajalcu lahko grozi globa v višini od 3.000 do 20.000 evrov.
Za manjšega delodajalca, ki zaposluje deset ali manj delavcev, je predvidena globa od 1.500 do 8.000 evrov, odgovorna oseba pa je lahko kaznovana z globo od 450 do 2.000 evrov.
Inšpekcijska prijava lahko privede do nadzora, ukrepov in kaznovanja delodajalca. Vendar prijava sama po sebi ne nadomesti vedno individualnega postopka, s katerim zaposleni dejansko izterja svoj denar.
Regres lahko zahtevate na delovnem sodišču
Če delodajalec obveznosti ne poravna, lahko zaposleni vloži zahtevek pri pristojnem delovnem sodišču. Zahteva lahko poleg neplačanega regresa vključuje tudi zakonske zamudne obresti od nastanka zamude do plačila. Sodna praksa priznava, da delodajalec ob neplačilu zapadle obveznosti dolguje tudi zamudne obresti.
Terjatve iz delovnega razmerja praviloma zastarajo v petih letih. To sicer pomeni, da zahtevek ne izgine takoj, vendar čakanje ni priporočljivo. Dokazila se lahko izgubijo, podjetje lahko zaide v še večje finančne težave ali začne insolvenčni postopek.
Pred vložitvijo tožbe se je mogoče obrniti na sindikat, pravno svetovalnico ali odvetnika, še posebej kadar je sporna višina regresa, sorazmerni delež ali vprašanje, katera kolektivna pogodba velja za delodajalca.
Ne sprejmite zgolj ustne obljube
Če regres še vedno ni bil izplačan, je najpomembneje ugotoviti, ali za zamudo obstaja veljavna zakonska izjema. Delodajalca prosite za pisno in konkretno pojasnilo, ne le za obljubo, da bo denar nakazan pozneje.
Če veljavne podlage za zamudo ni, lahko zaposleni delodajalca pisno pozove k plačilu, kršitev prijavi inšpektoratu in neplačani znesek skupaj z zamudnimi obrestmi zahteva pred delovnim sodiščem.
