Bliža se uveljavitev pravice do odklopa. Te so pomembne informacije, ki jih morate poznati.
Nenehna dosegljivost postaja realnost za mnoge zaposlene. Pričakovanje, da so delavci vedno dostopni, povzroča pritisk in predstavlja tveganje za njihovo zdravje in varnost. V odgovor na to je Slovenija novembra lani med prvimi državami uzakonila 'pravico do odklopa' s sprejemom novele zakona o delovnih razmerjih.
Uzakonjena pravica do odklopa pomeni, da mora delodajalec zagotoviti, da ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela.
Delodajalci morajo ustrezne ukrepe glede pravice do odklopa sprejeti do 16. novembra 2024.
Delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela tako ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati to pomeni tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe.
»Pravica do počitka je temeljna pravica vseh zaposlenih in je stara vsaj toliko, kot je dolg osemurni delovnik. Včasih je veljalo, da je osem ur namenjenih delu, osem ur spanju, osem ur pa prostemu času. V 21. stoletju smo si teh zadnjih osem ur začeli krasti.
Ves smisel in namen pravice do odklopa je, da se družbeno ponovno dogovorimo, da po določeni uri popoldan ali zvečer imamo čas zase, za družino in prijatelje, ne pa da smo nenehno v službi,« poudarja minister Luka Mesec.
Pravica do odklopa - podrobnejša pojasnila in smernice
Na spletni strani vlade so objavili podrobnejša pojasnila in smernice, povezana s pravico do odklopa. Izpostavljamo nekaj najpogostejših vprašanj in odgovore nanje.
Ali uzakonitev pravice do odklopa pomeni, da delavci zunaj delovnega časa ne bodo več zavezani odgovarjati na klice in e-maile delodajalca?
Na vladi pojasnjujejo, da delavci v smislu biti na razpolago delodajalcu že do sedaj v smislu delovnih obveznosti niso bili zavezani tega početi izven delovnega časa. Ker pa je to pravilo in s tem pravica do počitka v praksi pogosto kršeno, s pravico do odklopa zavezujejo delodajalce, da morajo za ta namen sprejeti posebne ukrepe.
Predvideva ureditev pravice do odklopa izjeme od te?
Zakon pri uveljavljanju pravice do odklopa ne predvideva izjem, saj se opira na definicijo efektivnega delovnega časa ter obdobja počitka in upravičenih odsotnosti.
Čeprav se lahko ti časovni okviri razlikujejo glede na specifične poklice ali dejavnosti, je delodajalec dolžan z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da delavec v času izrabe teh ne bo na razpolago delodajalcu. Pravica do odklopa pa ne spreminja temeljne ureditve delovnega časa.
Kako pravica do odklopa vpliva na zagotavljanje pravice do letnega dopusta?
Delavcu mora biti zagotavljano, da ima na voljo obdobje za počitek, da se spočije od izvajanja nalog, ki jih ima na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pravica do odklopa pa delodajalca dodatno zavezuje, da delavcu zagotovi, da v dogovorjenem času izrabe letnega dopusta ne bo na razpolago delodajalcu.
-
Slovenija | 24 komentarjevSlovenija uzakonila pravico do odklopa: Kaj to pomeni za vas?
Ali se pravica do odklopa nanaša na vse delavce ali je mogoče določene kategorije delavcev izvzeti iz ukrepov?
Pravica do odklopa velja za vse delavce in ne predvideva izjem. Takšne izjeme tudi sicer ni mogoče utemeljiti z vidika obveznosti zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Se pa lahko glede na specifike delovnega mesta oz. vrste dela ukrepi drugače uredijo za posamezne vrste dela, saj široka uporaba pravice do odklopa ne pomeni, da so vsi delavci podvrženi enakim ukrepom za zagotavljanje te pravice.
Pravico do odklopa bo v nekaterih poklicih, ki terjajo več fleksibilnosti (zdravstvo, kultura, gasilci, mediji ...), težje zagotoviti, saj mora biti določen kader zaradi svojega dela ali specifičnih znanj na drugačen način vpet v delovni proces kot denimo delavec v proizvodnji. Kako urediti pravico do odklopa v teh primerih?
Pravica do odklopa je neposredno povezana z ureditvijo (efektivnega) delovnega časa, počitkov in odsotnosti delavcev, ki pa je lahko v svojih temeljih glede na posebnosti dejavnosti ali poklica urejena drugače od splošne ureditve v zakonu o delovnih razmerjih oziroma v skladu s posebnimi zahtevami poklica ali dejavnosti. Pravica do odklopa in ukrepi za zagotavljanje te bodo tako odvisni od temeljne ureditve delovnega časa, ki pa lahko naslavlja določene posebnosti urejanja delovnega, časa, počitka ter odsotnosti in določa meje pravice do odklopa v skladu s temi.
Ali pravico do odklopa določa evropska direktiva ali gre zgolj za priporočila? Katere države to pravico že imajo uzakonjeno v svoji zakonodaji?
Pravica do odklopa trenutno ni določena z evropsko direktivo. Evropski parlament je leta 2021 sprejel nezavezujočo resolucijo, v kateri poziva Evropsko komisijo, da pripravi zakonodajni predlog o pravici do odklopa, glede česar je bilo v letu 2024 izvedeno posvetovanje s socialnimi partnerji. Pravica do odklopa je ob Sloveniji urejena še v Belgiji, Franciji, Grčiji, Italiji, Portugalski, Slovaški, Španiji, Nizozemski in Hrvaški.
Kaj lahko storijo delavci, ki jim delodajalec to pravico krši? Se lahko obrnejo neposredno na Inšpektorat Republike Slovenije za delo?
Če delavec meni, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti iz delovnega razmerja ali krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, lahko uveljavlja individualno varstvo svojih pravic pri delodajalcu. Pooblastilo za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb zakona o delovnih razmerjih, podzakonskih aktov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, ki urejajo delovna razmerja, ima v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo, Inšpektorat Republike Slovenije za delo, zato se lahko delavec s prijavo kršitve obrne tudi na njih.
Več pojasnil in smernic je dostopnih na obarvani povezavi.
