FOTO in VIDEO: Finalno soočenje županski kandidatov v Murski Soboti: Ostri očitki o milijonih, pitni vodi in projektih, ki delijo kandidate

Le nekaj dni pred lokalnimi volitvami so se kandidati za župana Mestne občine Murska Sobota še zadnjič soočili pred kamerami.

Na finalnem soočenju, ki smo ga pripravili na televiziji IDEA v sodelovanju s Sobotainfo in Pomurec.com, so sodelovali aktualni župan Damjan Anželj (Socialni demokrati) ter njegovi štirje protikandidati: Jožek Špilak (Demokrati), Gorazd Kerec (Gibanje Svoboda), Andrej Mešič (Slovenska demokratska stranka) in Anton Štihec (Nova Slovenija).

Tokrat je bilo v ospredju predvsem vprašanje, kakšna bo Murska Sobota v prihodnjih letih in ali bodo dosedanji občinski projekti prispevali k boljšemu življenju občanov.

Razprava je večkrat postala ostra. Kandidati so si očitali neustrezno porabo javnega denarja, pomanjkanje preglednosti in zamujene razvojne priložnosti, aktualni župan pa je zavračal očitke ter zagovarjal dosedanje odločitve občine.

Združevanje javnih zavodov razdelilo kandidate

Ena prvih tem je bila prihodnost občinskih javnih zavodov, pri čemer se je razprava dotaknila tudi težav Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. V knjižnici so stroški treh kazenskih ovadb znašali okoli 19.000 evrov, za leto 2026 pa je načrtovan primanjkljaj.

Na vprašanje, ali bi se lahko ponovil scenarij Dvorca Rakičan, je Anželj odgovoril odločno.

»Zagotovo ne. Gre za dve popolnoma različni zadevi.«

Pojasnil je, da župan nima pristojnosti za poseganje v delovnopravne in sodne spore, občina pa naj bi se s težavami aktivno ukvarjala.

Razprava se je nato preselila k morebitnemu združevanju občinskih zavodov in skupnih služb.

Štihec je predlagal združevanje računovodskih služb posameznih javnih zavodov, s čimer bi po njegovi oceni zmanjšali stroške poslovanja.

Podobno je razmišljal Kerec, ki je opozoril, da bi bilo mogoče povezati tudi pravne in kadrovske službe.

»Res težko razumem, katere stvari bi lahko bile, da se ne bi mogle pokrivati, če se zavodi ukvarjajo s podobnimi dejavnostmi,« je dejal.

Špilak je opozoril, da morajo biti morebitne reorganizacije skladne z zakonodajo, smiselno pa bi bilo povezati programe, ki se med posameznimi zavodi podvajajo.

Anželj je pojasnil, da so na občini že opravili analizo, ki ni pokazala večjih finančnih učinkov združevanja. Dopustil je sicer možnost reorganizacije in povezovanja posameznih dejavnosti, ne pa nujno združitve celotnih zavodov.

Mešič kritičen do prenove mestnega parka za 1,6 milijona evrov

Del razprave je bil namenjen tudi prenovi mestnega parka, katere pogodbena vrednost znaša približno 1,6 milijona evrov. Mešič je ocenil, da je projekt glede na predvidene posege predrag.

»To sem že na enem soočenju povedal, da je to absolutno predrago.«

Prepričan je, da bi lahko določena dela opravilo javno podjetje Komunala Murska Sobota.

Po njegovem bi morala občina prednost nameniti obnovi otroškega igrišča, urejanju poti, klopi in dodatni ozelenitvi.

Tehnološki park za več kot šest milijonov evrov sprožil ostro razpravo

Ena osrednjih tem je bil tehnološko-kompetenčni park ob Soboškem jezeru, katerega ocenjena vrednost znaša 6,25 milijona evrov. Projekt naj bi bil zaključen leta 2029, namenjen pa je razvoju novih podjetij, raziskovalne dejavnosti in ustvarjanju delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.

Anželj je poudaril, da gre za pomemben razvojni projekt občine, za katerega so se morali boriti tudi pri razdeljevanju sredstev iz dogovora za razvoj regije.

»Tukaj se bodo generirala nova visokotehnološka podjetja, tudi s področja biomedicine, okoljskega raziskovanja, raziskovanja velike količine podatkov, potem umetne inteligence.«

Štihec je opozoril, da projekt ni nastal zgolj na občini, ampak tudi ob sodelovanju drugih institucij in regijskih partnerjev.

Razprava je postala napeta, ko sta se kandidata razšla pri vprašanju zaslug za projekt in njegove vsebine.

»Dodamo samo še vesoljsko tehnologijo, pa bomo imeli vse, kar je bilo povedano,« je pripomnil Štihec.

Kerec je medtem opozoril, da je treba razlikovati med tehnološko-kompetenčnim parkom in projektom talent centra. Zanimalo ga je predvsem, kaj se bo zgodilo s podjetji, ko bodo prerasla inkubacijsko okolje.

Špilak je izrazil bojazen, da bi se lahko stroški investicije povečali.

»Iz šest milijonov bo na koncu ta cifra, bojim se, zrasla na deset milijonov.«

Tudi Mešič je opozoril na pomanjkanje informacij o finančni konstrukciji, pri čemer je izpostavil dosedanje izkušnje z Expano.

Anželj je očitke o morebitnih podražitvah označil za populistične.

Pojasnil je, da je projekt zasnovan po sistemu »projektiraj in zgradi«, pri čemer morajo biti izpolnjeni pogoji financiranja iz dogovora za razvoj regije.

Zagotovil je tudi, da naj bi park po vzpostavitvi deloval po podobnem modelu kot obstoječi Pomurski tehnološki park, ki po njegovih besedah ne potrebuje proračunskega financiranja ustanoviteljic.

Markišavska cesta: Kerec napovedal dodatnih 500.000 evrov

Ob začetku gradnje vzhodne soboške obvoznice, vredne dobrih 19 milijonov evrov, so kandidati spregovorili tudi o preostalih prometnih težavah. Posebej so izpostavili Markišavsko cesto in tovorni promet skozi primestna naselja.

Kerec je razkril, da je bil vložen predlog amandmaja za dodatnih 500.000 evrov.Pojasnil je, da so predlog pripravili štirje povezani poslanci, in izrazil upanje, da ga bo vlada podprla.

Štihec je spomnil, da so bili podobni amandmaji v preteklosti že vloženi, vendar niso dobili podpore.

»Jaz sem prepričan, da tudi ta predlog, ki je dober in ga podpiram, da se bomo pač potrudili, tisti, ki imamo določene kontakte do vlade, da zadevo naj podprejo.«

Anželj je poudaril, da občina sredstva za obnovo ceste že zagotavlja, zapleta pa se predvsem pri urejanju zemljišč in postopkih, na katere občina nima neposrednega vpliva.

Špilak je opozoril še na tveganje, povezano z gradnjo zadrževalnika, ki je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja obvoznice.

»Tveganje je, ampak se tega ne bojim.«

Avtobusna postaja, Sobočanec in parkiranje

Kandidati so se dotaknili tudi prometne ureditve mestnega središča.

Štihec je ponovil predlog o selitvi avtobusne postaje bližje železniški postaji. Na sedanji lokaciji bi uredil podzemno garažo in nov upravni center.

Anželj je pojasnil, da avtobusna postaja ni v lasti občine, temveč avtobusnega podjetja, občina pa je že razmišljala o drugih lokacijah.

Pri Sobočancu so kandidati večinoma soglašali, da so potrebne spremembe.

Kerec je navedel, da mestni prevoz letno stane približno 220.000 evrov, in predlagal več manjših vozil namesto enega.

Špilak je omenil prilagoditev voznega reda dejanskim potrebam krajevnih skupnosti in možnost prevozov na klic.

Štihec je poudaril, da bi moral Sobočanec voziti tudi popoldne, Mešič pa je zagovarjal enakomernejšo dostopnost javnega prevoza v vseh krajevnih skupnostih.

Anželj je napovedal preveritev možnosti razširitve sistema tudi na primestna naselja.

Skoraj 670.000 evrov za drsališče: »Ne nam saditi rožice«

Eden najostrejših delov soočenja je bil namenjen drsališču in prazničnemu programu v mestnem središču. Triletni najem drsališča in spremljajočih vsebin je ocenjen na 668.000 evrov z davkom na dodano vrednost.

Štihec je problematiziral odločitev občine, da je v istem javnem naročilu združila najem drsališča in mini luna parka.

»Zakaj ste to združili? Zakaj niste iskali najemnika samo za drsališče, pa najemnika samo za mini luna park?«

Po njegovi oceni so takšni pogoji omejili konkurenco.

Kerec je prav tako opozoril, da je ponudbo oddal samo en ponudnik.

»Če imamo samo enega ponudnika, pada vedno nek sum, ali je bilo narejeno tako, da se pač drugi ne more prijaviti.«

Špilak je ocenil, da bi bilo treba razpisne pogoje oblikovati tako, da bi občina dobila več konkurenčnih ponudb.

Anželj je vztrajal, da se pri javni razpravi o stroških drsališča ne upoštevajo prihodki, ki jih občina ustvari z vstopninami, izposojo drsalk in sponzorskimi sredstvi.

»Drsališče ne stane 600.000, ampak 300.000, ker niste povedali, da občina z drsališčem ustvarja tudi prihodke, ki se potem odbijejo v cene.«

Po njegovih besedah znaša dejanski letni strošek za občino približno 130.000 evrov.

Štihec z odgovorom ni bil zadovoljen.

»Pa prosim, ne nam saditi rožice.«

Anželj je vztrajal, da so bili vsi postopki javni in pregledni.

»Vsi postopki, tudi prejšnja leta, so bili transparentni, pregledni, vsak lahko to dokumentacijo pogleda.«

Stanovanja: Anželj izpostavil 130 novih stanovanj, Štihec mu je oporekal

Razprava o stanovanjih je pokazala precejšnje razlike med kandidati glede vloge občine pri zagotavljanju dostopnih stanovanj.

V Prekmurju so se rabljena stanovanja od leta 2020 podražila za 78 odstotkov, povprečni zaposleni Sobočan pa bi moral za nakup 60 kvadratnih metrov velikega rabljenega stanovanja nameniti več kot šest let celotne neto plače.

Kerec je opozoril, da Murska Sobota po njegovih navedbah ni izkoristila možnosti državnega sofinanciranja gradnje javnih najemnih stanovanj.

Po njegovi oceni 15 javnih najemnih stanovanj v nekdanji ekonomski šoli ne zadostuje za reševanje stanovanjskih potreb mladih družin.

Špilak je predlagal program obnove in oddajanja praznih stanovanj.

»Zelo pomembno bi bilo v mojem mandatu to, da se prvič popiše, koliko je stanovanj praznih in pa da se aktivira ta stanovanja.«

Mešič je zagovarjal spodbujanje lastne gradnje mladih družin in razbremenitev postopkov, Štihec pa tesnejše sodelovanje občinskega in republiškega stanovanjskega sklada.

Anželj je izpostavil, da je bilo v sedanjem mandatu na območju občine zgrajenih več kot 130 stanovanj. Ob tem je primerjal tudi obdobje, ko je občino vodil Štihec.

»Sem si pa pogledal njegovo desetletno obdobje, od 2004 do 2014. Osem stanovanj je zgradil javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota in 57 stanovanj zasebni investitorji.«

Štihec je opozoril, da je treba razlikovati med stanovanji, ki jih je zgradila občina, in tistimi, ki so jih zgradili zasebni investitorji.

»Ampak ne govoriti, da ste jih zgradili 140, ker ste jih samo 15.«

Anželj je odgovoril, da je občina vključena tudi v zasebne investicije, predvsem pri prostorskem načrtovanju in komunalnem urejanju zemljišč.

Ob vprašanju možnosti brezplačnega vrtca je še pojasnil, da občina za predšolsko vzgojo letno namenja približno 4,5 milijona evrov, zato dodatnega finančnega bremena po njegovi oceni ne bi mogla prevzeti.

Ostra izmenjava zaradi kakovosti pitne vode

Proti koncu soočenja je razprava postala posebej ostra ob vprašanju kakovosti pitne vode.

Štihec je predstavil podatke iz dokumentacije, ki jo je prinesel na soočenje, in opozoril na domnevno presežene vrednosti ostankov pesticidov na posameznih merilnih mestih.

Trdil je, da so bile na območju Rakičana in Ščavnice ugotovljene visoke vrednosti metabolitov herbicidov.

»V naši občini ima Rakičan za 200 odstotkov povišano mejno vrednost tega herbicida, ki je rakotvoren.«

Po njegovih navedbah naj bi pristojno ministrstvo na podlagi vloge upravljavca vodovoda spremenilo dovoljeno mejno vrednost določenega metabolita.

Anželj je poudaril, da so pristojne institucije s problematiko seznanjene in da se izvajajo ustrezni ukrepi.

Pojasnil je tudi, da je uporaba omenjenega pesticida že prepovedana, vendar so njegove snovi ostale v zemlji.

Štihec je očital, da občani o problematiki niso dovolj obveščeni.

»Vi ste seznanjeni, javnost pa ni seznanjena, občani pa ne vejo.«

Predlagal je dodatno čiščenje vode na vodnih zajetjih ali omogočanje ustreznega čiščenja pri uporabnikih.

Anželj je odgovoril, da javno podjetje Vodovod sistem B izvaja ukrepe in spremlja stanje.

Kerec je ocenil, da so informacije skrb vzbujajoče, in opozoril na potrebo po stalnih analizah pitne vode, predvsem zaradi intenzivnega kmetijstva na območju Pomurja.

Pokriti bazen ali obnova obstoječega kopališča

Pomembna tema je bila tudi prihodnost soboškega kopališča. Obstoječi olimpijski bazen potrebuje obnovo, obljube o pokritem bazenu pa se pojavljajo že vrsto let.

Špilak je poudaril, da bi bilo treba najprej obnoviti obstoječi bazen, pri morebitni gradnji pokritega pa preveriti stroške obratovanja.

Kot eno od možnosti je omenil regionalni projekt, ki bi ga povezali tudi s potrebami četrte osnovne šole.

Mešič je opozoril, da bi lahko nov pokriti bazen občini povzročil visoke letne stroške, zato bi prednost namenil tudi športnim društvom in njihovemu delovanju.

Anželj je izpostavil dosedanja vlaganja v mestni stadion, atletsko stezo, športne dvorane in druge športne površine.

Napovedal je tudi povečanje sredstev za delovanje športnih društev.

Kerec je opozoril, da društva del prejetih sredstev vračajo občini skozi uporabo športnih objektov, in pozval k spremembam sistema financiranja.

Kakšna bo Murska Sobota leta 2046?

Ob zaključku soočenja so morali kandidati pogledati še dve desetletji v prihodnost in predstaviti svojo vizijo Murske Sobote leta 2046.

Anželj si predstavlja urejeno mesto z močnim gospodarstvom, kulturnimi, športnimi in raziskovalnimi dejavnostmi.

»Z enim stavkom bo to sigurno mestna občina najvišje kakovosti bivanja, tako kot smo si tudi zadali v trajnostni urbani strategiji.«

Špilak je izpostavil dostopna stanovanja, vrtce, urejen promet in vključevanje starejših v družbo.

Kerec si želi ohraniti značaj Murske Sobote, hkrati pa oživiti prazne stavbe in izboljšati kakovost življenja v primestnih naseljih.

Mešič je kot osrednji cilj navedel vrnitev prebivalcev, ki jih je občina po njegovih besedah izgubila v zadnjih letih.

Štihec je predstavil konkretnejše prostorske načrte. Med drugim si želi dodatnih zelenih površin, dokončanega obvoznega obroča, nove gospodarske cone in razvoja letališča v regionalno letalsko-logistično središče.

Celotno soočenje kandidatov za župana Mestne občine Murska Sobota bo na televiziji IDEA na sporedu danes, ob 18.30 in 20.15, posamezne vsebinske sklope pa bomo obdelali tudi na spletnih portalih Sobotainfo in Pomurec.com.