32-letni Damijan Bezjak Zrim, magister profesor zgodovine in sociologije, je bil pred štirimi leti prvič izvoljen v državni zbor na listi Socialnih demokratov. Odraščal je v Kuzmi, študiral v Ljubljani in je od takrat razpet med oba konca Slovenije.
Prav zato dobro razume potrebe domačega kraja, ki je bil v preteklosti zaradi oddaljenosti od prestolnice večkrat preprosto pozabljen. V politiko je vstopil z željo, da bi to spremenil.
Leta 2022 ste bili izvoljeni kot eden najmlajših poslancev. Kako se spominjate svojega vstopa v politiko in začetkov v državnem zboru?
»Čeprav sem bil kot otrok prepričan, da bom nekoč vozil reševalno vozilo, sem se po končani srednji zdravstveni šoli odločil za študij sociologije in zgodovine. Zanimalo me je življenje naših prednikov, delovanje države in to, kako politika v veliki meri določa naša življenja, čeprav pogosto nimamo tega občutka.
Zavedam se, da se čez noč ne da spremeniti vsega. Lahko pa z majhnimi koraki, če smo vztrajni, pridemo zelo daleč. In za Goričko smo v iztekajočem mandatu naredili veliko takšnih korakov.«
O čem konkretno govorite? Kaj lahko danes prebivalci Goričkega vidijo ali občutijo?
»Že na začetku mandata smo ustanovili Klub goričkih županov in županj, ki je povezal manjše občine, tako smo dobili močnejši in predvsem vidnejši glas, ko smo se v Ljubljani borili za svoj kos pogače.
Prebivalci Goričkega namreč v državno blagajno prispevajo povsem enak delež svojih prihodkov kot prebivalci drugih delov Slovenije. Zato je prav, da so deležni enake obravnave, ko gre za vlaganja v ceste, šolsko infrastrukturo ali dostopnost zdravstvenih storitev.
Po štirih letih se je ta strategija povezovanja izkazala za zelo uspešno. Na razpisu za sofinanciranje projektov v osnovnih šolah in vrtcih za obdobje 2025–2029 je bilo za projekte v regiji odobrenih več kot 7 milijonov evrov.
Med drugim za nadzidavo Glasbene šole v Murski Soboti, gradnjo vrtcev v Kuzmi in Šalovcih, prizidavi osnovnih šol v Dobrovniku in Bogojini, gradnjo telovadnice na Tišini ter dozidavo osnovne šole na Cankovi.
Goričke občine pa so bile uspešne tudi na razpisu ministrstva za gospodarstvo za razvoj športne infrastrukture. Od nove športne dvorane na Cankovi in obnove telovadnice v Kuzmi do vlaganj v športne centre in trim stezo – skupaj so občine prejele 1.650.000 evrov.
Na takšne projekte sem v tem mandatu najbolj ponosen. Volivci so mi pred štirimi leti zaupali, da bom zastopal njihove interese, in verjamem, da smo naredili pomembne korake naprej.
Ponosen sem tudi na nekatere nacionalne ukrepe te vlade, na primer na plačno reformo v javnem sektorju, dvig minimalne plače, rast pokojnin in znižanje položnic za oskrbovance v domovih za starejše. Seveda pa se zavedam, da je treba postoriti še veliko.«
Katere bodo vaše prioritete v prihodnjem mandatu?
»Še naprej se bom zavzemal za dostojne pokojnine in plače zaposlenih. Vsak, ki pošteno in vestno opravlja svoje delo, mora od tega tudi dostojno živeti. Pri tem imam v mislih tudi samostojne podjetnike, obrtnike in male podjetnike, ki so na Goričkem pomembni zaposlovalci.
Prav mali podjetniki predstavljajo hrbtenico slovenskega gospodarstva, zato mora politika ustvariti stabilno in davčno predvidljivo okolje, v katerem se bodo lahko razvijali in ohranjali svojo konkurenčnost. Le tako bodo lahko zaposlenim zagotavljali višje plače.«
Kljub nekaterim premikom menim tudi, da bi se morali še odločneje zavzeti za pravice delavcev migrantov.
»Ker sem tudi sam mlad, se mi zdi izjemno pomembna še ena tema tudi debirokratizacija postopkov pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Večino mladih na Goričkem bolj kot najem stanovanja zanima gradnja lastne hiše ali nakup lastniškega stanovanja.
Ne vidim razloga, da jim država tega ne bi omogočila. Denimo s poroštvi pri kreditih za mlade, ki si ustvarjajo svoj prvi dom, ter s pohitritvijo postopkov. Velik neizkoriščen potencial pa vidim tudi v številnih starejših hišah, v katerih že dolgo nihče več ne živi. Politika bi se morala bolj aktivno vključiti v ugotavljanje potreb mladih.«
V Državnem zboru ste dosegli tudi preimenovanje prekmurskega praznika. Kakšen pomen ima ta sprememba?
»Za preimenovanje praznika sem se zavzel, ker smo si v Prekmurju na istem koščku zemlje dom ustvarili različni narodi: prekmurski Slovenci, Madžari, Hrvati, Nemci, Romi in Judje.
Harmonijo, v kateri danes živi Prekmurje, so naši predniki gradili zelo dolgo. Naša dolžnost pa je, da jo ohranjamo in negujemo. S preimenovanjem nismo spreminjali zgodovinskih dejstev in nikomur ničesar vzeli, le dodali smo manjkajoči košček v mozaik.«
Smo v zaključku predvolilne kampanje. Kako jo doživljate?
»V času kampanje sem povsem osredotočen na Goričko, na svoj domači konec in ljudi, ki so mi pred štirimi leti izkazali zaupanje.
Moja poslanska pisarna v Kuzmi je skozi ves mandat zelo dobro delovala, zato dobro vem, kaj ljudi najbolj skrbi in česa si želijo za naprej. Cenim vsako mnenje, tudi kritično. Hvaležen sem za vsak stisk roke, pohvalo ali spodbudno besedo tudi tistih, ki so pred štirimi leti svoj glas dali drugi stranki.
Veseli me tudi, da kampanja med kandidati na Goričkem poteka spoštljivo. To me navdaja z optimizmom, da kot družba kljub razlikam še vedno znamo sobivati.«
Zakaj je pomembno, da ima Goričko svojega predstavnika v Državnem zboru?
»Sem eden redkih poslancev koalicije, ki je ob razpravi o uvedbi preferenčnega glasu zastrigel z ušesi. Na podeželju, kot je Goričko, živi manj prebivalcev kot v mestih, zato bi težje izvolili svojega predstavnika v parlamentu.
Posledično bi lahko številne regije ostale brez neposrednega glasu pri sprejemanju zakonov, ki vplivajo na naše vsakdanje življenje. Hkrati pa obstaja nevarnost, da bi regije, ki so od Ljubljane najbolj oddaljene, znova ostale brez sredstev za razvojne projekte.
Zato vas v nedeljo, 22. marca, vabim na volišče, da oddate svoj glas za Goričko. Fküper idemo dale!«
Naročnik oglasa je stranka SD.
