VIDEO: Minister Cigler Kralj potrdil selitev dela ministrstva na vzhod: »Gotovo bomo selili«

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je v oddaji Iz našega studia na televiziji IDEA potrdil, da vlada resno razmišlja o decentralizaciji državne uprave.

Del kmetijskega resorja naj bi preselili na vzhod Slovenije, med možnimi lokacijami pa so Murska Sobota, Ptuj in Maribor.

»Gotovo bomo selili del našega upravnega sektorja na vzhod,« je povedal.

Po njegovih besedah bi lahko do prvih konkretnejših selitev prišlo že v treh do šestih mesecih.

Murska Sobota, Ptuj ali Maribor

Cigler Kralj je pojasnil, da se je koalicija o decentralizaciji pogovarjala že med sestavljanjem nove vlade. Projekt vodi ministrstvo za javno upravo, s katerim trenutno preverjajo razpoložljive lokacije in primernost prostorov.

Pri tem morajo upoštevati, da bi selitev večjega števila zaposlenih zahtevala ustrezne pisarne, parkirišča in podporne službe.

»Ali bo to Murska Sobota, Ptuj, morda Maribor ali pa vse troje, bomo pravočasno sporočili,« je dejal.

Selitev naj bi potekala postopoma, saj mora ministrstvo tudi med reorganizacijo nemoteno izvajati svoje naloge.

Selitev bi bila pomemben signal Pomurju

Prihod dela ministrstva ali katerega izmed njegovih organov bi imel po ministrovem mnenju za Pomurje več pozitivnih učinkov. Najpomembnejše bi bilo simbolno priznanje, da je vzhod države eno najpomembnejših slovenskih kmetijskih območij.

»Končno bi dali veljavo tudi s tem, da se administrativno-upravni del približa temu območju in pridelovalcem,« je poudaril.

Selitev bi lahko prinesla tudi nova delovna mesta za izobražene kadre, ki sedaj zaposlitev pogosto iščejo zunaj regije ali čez mejo. Po ministrovih besedah bi decentralizacija zmanjšala tudi obremenjenost infrastrukture, prometne zastoje in ogljični odtis.

Na ministrstvu naj bi manjkali milijoni

Cigler Kralj je kmetijski resor prevzel v začetku junija. Po zaključeni primopredaji ocenjuje, da je finančno stanje ministrstva slabše, kot so pričakovali.

Na postavki za sofinanciranje zavarovalnih premij naj bi manjkalo okoli devet milijonov evrov. Še večji primanjkljaji naj bi bili pri nekaterih ukrepih strateškega načrta skupne kmetijske politike, kjer naj bi manjkalo več deset milijonov evrov.

»Stanje je zahtevno, ni rožnato,« je povedal.

Kljub temu je zagotovil, da bo njegova ekipa razmere poskušala normalizirati. Letošnje in prihodnje leto bosta zaradi napovedanega rebalansa državnega proračuna finančno zahtevni.

Tri glavne prioritete ministrstva

Minister je kot eno najpomembnejših nalog izpostavil pomladitev slovenskega kmetijstva. Mladim želijo olajšati prevzem kmetij, starejšim pa omogočiti varnejšo predajo gospodarstev naslednji generaciji.

Druga prioriteta je zmanjšanje birokracije. Po ministrovih besedah kmetje preveč časa porabijo za izpolnjevanje dokumentacije, namesto da bi se posvečali kmetovanju.

Tretji cilj je poenostavitev davčnega položaja kmetov in oblikovanje bolj stabilnega ter predvidljivega poslovnega okolja. Pomemben del mandata bodo tudi pogajanja o evropskih sredstvih za kmetijstvo.

Skupna kmetijska politika po letu 2027 namreč ne bo več imela popolnoma ločene finančne ovojnice, zato se bodo različna področja potegovala za denar znotraj skupnega sklada.

Odškodninski postopki trajajo predolgo

Minister meni, da mora država hitreje pomagati kmetom, ki jih prizadenejo suša, pozeba, neurja ali druge naravne nesreče. Sedanji postopki za izplačilo odškodnin lahko trajajo tudi eno leto.

Razlog je v tem, da se čaka na podatke državnega statističnega urada o cenah kmetijskih pridelkov.

»Kmet ob tej dinamiki ne more čakati eno leto,« je opozoril. Ministrstvo želi zato spremeniti pravne podlage in postopke skrajšati.

Hitrejše odzivanje pričakujejo tudi pri škodi, ki jo povzročijo zveri in divjad.

Kmet naj od dela dostojno živi

Cigler Kralj je opozoril, da se je v preteklih desetletjih ustvaril napačen vtis, da so kmetje nasprotniki narave in da ne skrbijo za dobrobit živali. Po njegovem prepričanju so prav kmetje med najpomembnejšimi skrbniki narave, kulturne krajine in slovenskega načina življenja.

Kmetje so hkrati pod pritiskom nizkih odkupnih cen, naraščajočih stroškov in vremenskih ekstremov.

»Želim si, da kmetijstvo ni socialni korektiv, ampak resna gospodarska panoga,« je poudaril.

Cilj mora biti, da lahko kmet od svojega dela dostojno živi, ne pa zgolj preživi.

Po avstrijskem vzoru doživljenjska renta

Slovenija je bila po ministrovih besedah pri ukrepih za mlade prevzemnike doslej relativno neuspešna. Del razpoložljivega denarja je zato ostajal neporabljen. Kot primer dobre prakse je izpostavil sosednjo Avstrijo.

Tam naj bi starejši kmet ob predaji kmetije mlajšemu prevzemniku dobil doživljenjsko rento. Tako se zmanjša njegov strah, da bo po predaji kmetije finančno odvisen od naslednikov.

Minister meni, da mora biti ukrep celosten. Poleg pomoči mlademu prevzemniku mora zagotoviti varnost tudi tistemu, ki kmetijo predaja. Preveriti želijo tudi, ali je sedanja pomoč v višini okoli 40.000 evrov zadostna za začetek novega poslovnega obdobja kmetije.

Pomurje ostaja žitnica Slovenije

Cigler Kralj je Pomurje označil za izjemno pomembno kmetijsko območje in žitnico Slovenije. Posebej je izpostavil pridelovalce žit in sodelovanje med kmeti ter odkupovalci.

Med obiskom Pomurja se je srečal tudi s predstavniki Mlinopeka. Pozitivno ga je presenetilo sodelovanje podjetja s pridelovalci pšenice. Skupaj naj bi načrtovali pridelavo, izbiro sort in odkup. Mlinopek pridelovalcem zagotovi seme, strošek pa pozneje poračunajo ob odkupu žita.

Po informacijah, ki jih je dobil med obiskom, je letošnja pšenica kakovostna, letina pa količinsko zadovoljiva.

Izziv ostaja pravična razdelitev zaslužka med pridelovalci, predelovalci in trgovci.

Samooskrba je vprašanje nacionalne varnosti

Nova vlada je prehransko samooskrbo in lokalno pridelano hrano opredelila kot vprašanje nacionalne varnosti. Izkušnje med epidemijo in oboroženi konflikti so po ministrovih besedah pokazali, kako hitro se lahko prekinejo dobavne verige.

Slovenija je dobro samooskrbna z mlekom, jajci, medom, govejim mesom in perutnino. Slabše stanje je pri prašičjem oziroma svinjskem mesu.

Ministrstvo želi skupaj s kmeti, živilsko industrijo in stroko ugotoviti, kako povečati domačo proizvodnjo na področjih, kjer je Slovenija najbolj odvisna od uvoza.

Slovensko kmetijstvo čez deset let

Cigler Kralj si slovensko kmetijstvo čez deset let predstavlja kot moderno in resno gospodarsko panogo. Želi si tudi konec umetnega konflikta med kmetijstvom in naravovarstvom.

Po njegovem mnenju Slovenija potrebuje vse oblike kmetovanja - od velikih pridelovalcev žit v Prekmurju do živinorejcev, ekoloških kmetij, gorskih pašnikov, manjših družinskih kmetij in vrtičkarjev.

Pomembno vlogo bodo imeli digitalizacija, sodobna tehnologija in umetna inteligenca. Z njimi bi lahko kmetje prihranili čas, zmanjšali administrativne obremenitve in izboljšali kakovost pridelave.

»Čez deset let si predstavljam slovensko kmetijstvo kot resno gospodarsko panogo, od katere se ne bo samo preživelo, ampak dostojno in dobro živelo,« je sklenil minister.