Gospodarski minister Radovan Žerjav je za sobotainfo.com pojasnil posledice gospodarske krize na bančni sistem. Kot rešitev za sanacijo slovenskega bančništva in prezadolženosti navaja večanje deleža tujih investicij.
Gospodarsko ministrstvo Radovana Žerjava je nedavno predstavilo tretji paket ukrepov za spodbujanje gospodarstva, ki poleg davčnih sprememb uvaja nekatere monetarne reforme na področju bančništva. Holding, ki so ga nekateri poimenovali kar "slaba banka", zajema spremembe v predlaganem Zakonu o Slovenskem državnem holdingu, ki po besedah gospodarskega ministra predstavlja "pogoj za pospešeno gospodarsko rast in uspešno sanacijo bančnega sistema."
Učinek ukrepov viden le s sanacijo bančnega sistema
V Sloveniji se z ustanovitvijo pripravlja največja finančna transakcija v zgodovini države, neuradno se govori o deset milijardni vsoti. Predlagatelji zakona se bodo oslabljenega slovenskega bančništva lotili predvsem s predstavljenimi ukrepi iz omenjenega tretjega paketa, ki poleg novele zakona vlado zavezuje k sprejemu 12-ih strateških dokumentov, sistemskih ukrepov ter programov sanacije bančnega sistema. "Spremembe in dopolnitve zakonov in podzakonskih aktov s področja delovno- pravne zakonodaje, sanacije bančnega sistema in širšega poslovnega sistema prinašajo kar 155 konkretnih rešitev, ki bodo z administrativnimi ter finančnimi razbremenitvami pozitivno vplivali na gospodarstvo. Ukrepi so bili torej pripravljeni za to, da bi se gospodarska rast pospešila; zavedam pa se, da bodo imeli dejanski učinek le pod pogojem, da bo sočasno saniran bančni sistem," je na vprašanje o učinkih ukrepov na slovensko gospodarstvo odgovoril Žerjav.
Dvig deleža tujih investicij je nujen
Časi, ko smo vsakega pol leta v naše banke poslali po nekaj sto milijonov evrov, se morajo končati, v nadalje še zatrjuje minister in dodaja, da moramo k sanaciji bančnega sistema in posledično gospodarstva pristopiti z dvigom deleža tujega kapitala. "Dvig deleža tujih investicij in s tem svežega privatnega kapitala, ki bi pospešile prestrukturiranje gospodarstva in povečalo konkurenčnost podjetij in panog je nujen in je hkrati tudi odgovor na sicer veliko zadolženost slovenskega gospodarstva." Ukrepi in finančna injekcija tujega kapitala v banke bi po besedah gospodarskega ministra omogočila odpravo kreditnega krča, ki je zamašil nekdaj prvi motor gospodarstva – gradbeništva, kot rešitev pa navaja sanacijo stavb in učinkovite rabe energije. "Za gradbeništvo potrebujemo investicije. Za investicije pa je vlada v sklopu paketov sprejela mnoge ukrepe."
Cilj Obrtnega zakona je poenostavitev poslovnega okolja in večanje konkurenčnosti
Žerjavovo ministrstvo se je v okviru ukrepov dotaknilo nedavne odločitve članov Obrtne zbornice Slovenije – OZS glede zavrnitve obveznega članstva, pristojni pa so pripravili predlog novega obrtnega zakona. "Cilj pripravljene spremembe Obrtnega zakona ni samo zagotoviti združevanje gospodarskih subjektov v OZS na prostovoljni osnovi oziroma ukinitev dosedanjega obveznega članstva in uvedba prostovoljnega članstva. Temveč in predvsem poenostavitev poslovnega okolja, zagotavljanje večjih možnosti pri iskanju dela in zaposlovanja in predvsem večja konkurenčnost slovenskih obrtnikov,"še dodaja Žerjav.