VIDEO: Pogovor s Ferencem Horváthom: Vedno manj je tistih, ki iščejo konflikt, in vedno več takih, ki iščejo sožitje

Poslanec Ferenc Horváth je v svojem drugem mandatu priključen k štirim delovnim telesom, in sicer komisiji za narodne skupnosti, katere predsednik je, kolegiju predsednice državnega zbora ter ustavni in mandatno-volilni komisiji. 

Prvi mandat ni bil tako stabilen

Horváth je za prvi mandat dejal, da ni bil tako stabilen, vsaj kar se tiče večine koalicije.

V preteklosti je kar trajalo, da se je uspela »na mesto pokockati« vlada, ki pa je potem relativno hitro padla; kasnejša, Janševa, je sicer izvlekla mandat do konca, kot je dejal poslanec. 

Trenutna vladajoča koalicija ima veliko večino, temu primerno pa poteka tudi delo v državnem zboru. 

Manjšinska poslanca skušata najti skupen jezik z vsemi strankami

Primarna vloga manjšinskih poslancev je oblikovanje rešitev, ki se dotikajo narodnih skupnosti, na drugih področjih pa naj ne bi predstavljala odločilnih »izhodov«.

Po Horváthovih besedah skušata z italijanskim kolegom zmerom najti skupen jezik z vsemi strankami, čeprav to ni zmeraj mogoče. 

Kakšna je močna, stabilna vlada, kaj to pomeni? 

Sploh v času krize je dobro, da je na čelu vlada, ki uživa široko podporo, tudi v državnem zboru, saj to pomeni, da pri vsakem glasovanju ne prihaja do trenj. 

»Vprašanje pa je, seveda, kako dolgo bo ta koalicija obstala, čeprav je sestavljena le iz treh strank, kar pomeni, da se ni treba ozirati na veliko strani, ko se sprejemajo odločitve.

Zaenkrat kaže ‒ in tudi predsednik vlade to poudarja ‒ da je ta koalicija trdna. /…/ Predvidevam, da bomo ta mandat pripeljali do konca.«

Odnos vlade do manjšin

Tudi vlada izkazuje pozitiven odnos do vprašanj v povezavi z narodnimi skupnostmi, če pa se kje pojavi kakršna koli težava, so poslancema vrata vedno odprta, na ta način pa je dialog vedno aktiven. 

Najpomembneje je, poudari Horváth, da se ni ustavil noben projekt, nemoteno pa poteka tudi financiranje, kar je bistveno, ves čas pa nemoteno delujejo tudi društva, zavodi in ustanove. 

Manjšine so pomembne del družbe

Manjšinski skupnosti imata v Sloveniji že po ustavi veliko pravic, a ljudje smo glede zaščite teh pravic velikokrat kritični, je dejal poslanec. V mnogih »primerih« se je primerilo, da sta kultura in madžarski jezik izumrla, sploh tam, kjer sistem zaščite ni tako izrazit.

In Prekmurje je nasploh ‒ na raznih področjih ‒ precej v zaostanku glede na druge regije; na zahodu države je tako stopnja razvoja drugačna kot pri nas, ta razkorak pa bi bilo potrebno zmanjšati.

»Zelo zagovarjam neke vrste regionalni razvoj. /…/ Dokler sámo območje, kjer živijo Porabski Slovenci na madžarski strani in Madžari na tej strani, ne bo z različnih vidikov bolj zanimivo, se bodo tudi mladi počutili manj zavezani temu ozemlju.«

Horváth je ob tem izpostavil, kako pomembno je sožitje med obema narodoma in predvsem medsebojno spoštovanje, kar pomeni spoštovati vrednote večinskega naroda, ob tem pa »biti zvest sebi«.

Kar pa je bistveno: vedno manj je tistih, ki iščejo konflikt, in vedno več takih, ki iščejo sožitje. 

Madžarski nakupi v Lendavi

Madžari so leta 2019 v Lendavi kupili nepremičnine, česar pa slovensko ministrstvo ni vedelo, saj naj s strani madžarske države nikoli ne bi prišlo do uradnega obvestila. 

Madžarska je omenjene nepremičnine prenovila in jih julija lani (pre)dala v brezplačno uporabo Pomurski madžarski samoupravni narodni skupnosti, katere predsednik je bil takrat Ferenc Horváth. 

Sam pravi, da o dotični zadevi težko pove karkoli konkretnega in relevantnega.

»Sam v nobeni ravni nisem bil vpleten v nakup tega objekta … Moja naloga je mogoče bila v tem, da smo madžarski državi takrat predlagali nekaj objektov v Lendavi, ki bi nam lahko služili kot sedež krovne organizacije … In tu se je dejansko moja vloga zaključila.«

Bil bi vesel, če bi Slovenija imela uspešno gospodarstvo

Poslanec je dejal, da ne čuti, da bi Madžarska na kakršen koli način ogrožala Slovenijo, da pa bi bil zelo vesel, če bi se slovensko gospodarstvo tako razvilo, da bi se razmahnilo tudi drugam, na primer na Madžarsko. 

»Na žalost, v teh 30 letih je Slovenija zapravila veliko prednost, ki jo je imela; mi smo imeli kar nekaj podjetij, ki so bila naši 'paradni konji'. Teh podjetij ali ni več ali pa niso v slovenski lasti.«

Menjava na čelu PMSNS

Horváth je bil sicer dolga leta predsednik Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, na čelu katere je dosegel nemalo uspehov. Sedaj je prišlo do menjave, poslanec pa se je sestal tudi z novim predsednikom Dušanom Orbanom.

Na minulo dogajanje je dodal, da je bilo v Lendavi kar nekaj svetnikov, ki so menili, da zanj in za bivšo podpredsednico ni več prostora v novi sestavi sveta. 

»Izgleda, da smo bili nekaterim trn v peti, ker smo bili preveč uspešni in smo delali tudi tako, kot to veleva interes skupnosti. Imeli smo zelo velike uspehe, nekateri celo pravijo, da sem bil v Karpatskem bazenu celo najuspešnejši madžarski narodnostni politik, zato neke logike, da ne bi midva prišla v svet, ni bilo.«

Seveda je ob tem dejal, da je za vsako uspešno delo potrebno dobro sodelovanje, na katero je sam pripravljen. 

Celoten pogovor je na voljo v posnetku.