V Pomurju 75 ekoloških kmetij, kar je še vedno premalo

| v Gospodarstvo

Do konca leta predvidena ekološka pridelava na 15 odstotkih vseh slovenskih kmetij

Uživanje lokalne in sezonske hrane so želje vseh potrošnikov, vendar pa je ponudba živil v trgovinah velikokrat bolj tuja kot domača. Kmetijska politika že nekaj časa teži k povečanju samooskrbe, vendar pa smo še vedno nekje na borih 38 odstotkih domače pridelave sadja in zelenjave. Slovenija namreč za svoje potrebe ne pridela dovolj hrane. Samooskrba je na najnižji ravni v Evropi, na policah trgovin pa prevladuje manj kakovostna uvožena hrana.

Ekološko kmetijstvo se prepočasi širi

Vse pogosteje kupujemo ekološko pridelana živila, še vedno pa imamo le okoli 20 odstotno samooskrbo. Slovenija ne izpolnjuje lastnih načrtov, saj bi moralo do letos ekološko pridelovati že 15 odstotkov vseh kmetij, predlani pa je bilo takšnih kmetij le 4,1-odstotka.

Leta 2007 je bilo svetovno povprečje 0,10 ha žitnih površin na prebivalca, v Sloveniji pa je bilo le ta 2007 okoli 100.000 ha žitnih površin oziroma le 0,05 ha na prebivalca.

Porast ekoloških kmetij v Sloveniji med leti 2012 in 2013

V Pomurju trenutno deluje 75 kmetij, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo. Leta 2006 se je 1.645 slovenskih kmetov odločilo, da se preusmerijo iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje. "Lansko leto je ta številka že narasla na 2.599 ekoloških kmetij," je povedala Jožica Pušaver iz Inštituta KON-CERT Maribor.

Za dosego najmanj 70-80 % prehranske samooskrbe Slovenije (rastlinska proizvodnja) bi morali do leta 2030 kmetijska zemljišča povečati za okoli tretjino.

Od ovčereje do eko vin

V Pomurju trenutno prevladuje predvsem pridelava eko sadja in zelenjave. V ospredju je tudi pridelava eko žit. Kmetje, ki so v kontroli ekološke pridelave hrane, pa že ponujajo tudi bolj izvirne pridelke in izdelke kot so eko vina, eko ovčereja.

Eko šparglji iz Pomurja

Z ekološko pridelavo zelenjave, sadja in žitaric se v Pomurju najdlje ukvarjajo na kmetiji Radikon v Dolgi vasi. Leta 1999 se je kmetija vključila v Združenje ekoloških kmetij severovzhodne Slovenije in kot prva v Pomurju pridobila certifikat za ekološko kmetijsko pridelavo.

"Čeprav smo bili na začetku deležni številnih kritik na račun ekološke pridelave, smo z leti dokazali, da se da pridelati najkakovostnejše sadje in zelenjavo," nam je še povedal Vlado Radikon.

Košarica zelenjave neposredno do kupca

Partnersko kmetovanje na področju ekološke pridelave zelenjave in sadja ni modna muha, ampak skupna priložnost pridelovalcev in odjemalcev. Prvi z ekološko pridelavo ustvarijo zaslužek in ne zastrupljajo okolja, drugi pa z nakupom ekološke košarice brez posrednikov izboljšujejo prehranske navade.

Partnersko kmetujejo tudi že nekaj časa v Dolgi vasi. "Na začetku sezone se s kupci dogovorimo o vsebini košarice, ponudbo pa določimo sami, pač glede na količino pridelane zelenjave. Ekološko košarico dobavljajo kupcem skozi vse leto," pravi pridelovalec špargljev Vlado Radikon.

Ekološke kmetije so dvakrat večje od konvencionalnih

Kot je na posvetu prejšnji teden na mariborski kmetijski fakulteti povedala predstojnica oddelka za ekološko kmetijstvo Martina Bavec, je ekološka kmetija povprečno velika 12,7 hektarja, kar je podobno kot v večini evropskih držav, dvakrat več od drugih slovenskih kmetij.

"Zaskrbljujoče je, da se ekološko kmetovanje pri nas prepočasi širi. Po prvotnih načrtih bi moralo biti do letos v ekološko kmetovanje vključenih že okoli 15 odstotkov kmetij oziroma okoli 96 tisoč hektarjev površin," pravi Bavčeva.

Da z eko kmetijstvom dosežemo Avstrijo, potrebujemo 180 milijonov na leto

Če bi želeli doseči zastavljeni cilj, bi morali do leta 2020 letno v okviru novega programa razvoja podeželja nameniti precej več denarja kot doslej, okoli 16,5 milijona evrov na leto, kar skupaj nanese skoraj sto milijonov. Da bi se približali Avstriji, potrebujemo kar 180 milijonov evrov.

 

 

Komentarji

mumu

Židan de rejšo vse.

goldi 2

...dokler bo situacija v državi taka kot je( velika brezposelnost, preveliki stroški...eni ljudje nimajo denarja zato ne možnosti,da bi kupili zdravo in dokler bo ljudem vseeno kar dajo vase (mislim na vso poceni sadje in zelenjavo pa tudi sicer vse ostalo ki se uvaža iz s spornih območij)to dobro vemo vsi...bo težko ekološkim kmetom.Na novo je pa strah začeti zaradi stroškov ,ki nikoli ne veš če se ti bo povrnilo.Premalo cenimo domače,domačo proizvodnjo ,proizvode ,samo cena je glavna nič drugo ...ne kako zastrupljeno hrano jemo, kako strupene obleke nosimo,kako zastrupljamo naravo skratka nič ni važno a hkrati tako žalostno ,da še sami sebi nismo važni se nimamo radi...

bla bla

Dajte lepo vas prosim ekološko v prekmurju 50lejt smo škropilne razne strupe zdaj pa je naenkrat ekološko se 200let nede ekološko

Selo

V končni fazi moramo vsi enkrat odditi iz tega "ekološkega" sveta.

Gost

Kako naj kupim , ta lep , debel, ekološki korenček, če stežka. zares stežka kupim v Lidlu, ki je dosti cenejši.

müjra

jao ej opet jasen prikaz ka kmete obstajajo izključno zaradi državne podpore. lidge v trgovini lejko kupijo tuje kmetijske pridelke za mali del cene eko pridelkov pa najverjetneje kakovost neje nič slabša. pa te še ščejo mete 30% več kmetijskih površin? ka mo šume sekale ka do te mele njive in do za par let ugotovile, ka nišče ne kipuvle njihovih dragih pridelkof?

Gost

Ah pa tau kmetijstvo. Müjra +1 vse je s tvoje strani povejdano.

joza214

Ekološka pridelava rastlin temelji na prehrani rastlin primarno prek ekosistema tal. Zato hidroponsko gojenje, pri katerem imajo rastline korenine v inertnem mediju
s topnimi mineralnimi in hranilnimi snovmi, ni dovoljeno.

gugu

müjra...kak pa bi bilou, če kmetje ne bi imeli državnih podpor? po moje se jim več ne bi splačalo kmetovati in bi pač kmetijo opustili. Tak bi bilo z večino kmetij. Ge bi pa te bila naša samooskrba? Pa pustimo zdaj ka so, tak kak vseposejdi, eni pač lopovi drujgi nej, enin se ide samo za subvencije pa tudi če nič ne pridela ampak ka travo samo zmulči itd. Kakor koli že vse kmete nemremo v isti koš metati. Ludgej si puno krat tou ekološko kmetijstvo predstavlajo precik naroube.
Ges enostavno ekološko kmetijstvo ločin na tri vidike:
1. Etični vidik...živalim bolj prijazna reja, z več prostora za gibanje, z izpusti itd.
2. Okoljski vidik...brez uporabe mineralnih gnojil, pomeni manj zakisanih tal, več organske snovi v tleh...tou je ta prekmursko zemlo kar pomemben vidik; škropljenje z manj nevarnimi oz. agresivnimi FFSji (to lahko paše tudi k zdravstvenemu vidiku), živali se ne krmi z GSO krmili...
3. Zdravstveni vidik... ekološko pridelana živila, kot npr. salame, hrenovke ne vsebujejo aditivov kot so npr. rakotvorni nitrati, nitriti ali pa jih vsebujejo v veliko manjših količinah.

Je pa rejsan ka more biti nekše sorazmerje med kvaliteto in cejno. Osebno kupim ekološko če je za do 3× dražje od konvencionalnega živila.
Mimogrede, znan za ludi, keri niti ne pijtajo za cejno ampak če je ekološko kar nabavijo.

müjra

jao kda čujen to "samooskrbo" mi slabo grata. to je čista politična propaganda za kero lobejra kmetijstvo. zakoj nucamo samooskrbo? ve pa živemo v tržnon gospodarstve. že gnes so police pune tujih izdelkov in več kak očitno lidge to majo rade, ker vaček nebi domači kmetje bili odvisni od države ka jih financerja.

po toj logiki lejko sakšna industrija fehta pejneze zaradi samooskrbe. zakoj te država neje še naprej podperala mure in podobne firme, ka bi mele samooskrbo pri oblačilaj...ali pa zakoj država ne investejra več v solarno energijo ka bi mele samooskrbo pri energije - tu neje problem ka smo odvisni od drugih, pri kmetijstve pa je to nekše big deal...bedarija, resno.

propaganda s samooskrbo neje nič drugoga kak nacionalni interes keroga so v preteklosti vedno znova omenjali kak argument ka naj firme ostanejo v državni lasti. raja je to kupila, posamezniki so si pa na te način punile lastne žepe...isto gnes delajo kmetje. javnosti oddavlejo samooskrbo v bistve pa je edini razlog to ka si punijo lastne žepe.

gugu

müjra...kar se tiče samooskrbe...se strinjan, ka je okrog toga puno guča pa malo napravlenoga, samo je pa tak.
Spomni se leta 2012...cene hrane so šle precek gor ker je bijla suša v Rusiji...v preteklosti je bila tudi suša v Argentini, poplave v Avstraliji, požari itd. Ka mo pa geli, od česa mo živeli če tej veleizvoznice pipico zaprejo in ne bi k nan izvažale. Ka ne omenjan, če bi prišlo do kakšne vojne.
Ka so police pune tujih izdelkov je nej samo stvar ka majo ludgej radi ka nej. Če bi meli na izbiro oz. na voljo več slovenskih izdelkov bi seveda tudi več tejh kupuvali.

Primerjava s samooskrbo oblačil je pa malo brezvezna. Seveda bi bilo lepo meti samooskrbo z vsemi dobrinami, samo hrana je pa vseeno primarna dobrina brez kere se ne da živeti.
Kar se tiče samooskrbe z energijo se itak že gradi zloglasni TEŠ, če pa že omenjaš obnovljivo energijo se pa tudi subvencionira oz. z določenimi ukrepi spodbuja.

Saj smo na cejli črti slabi s samooskrbo in kak si tudi pravilno ugotovil, se more spodbujat tudi druge panoge, vsaj tiste kere so primarno potrebne na nacionalnon nivoji.

Ka bi od kmetijstva grato milijonar je bole težko za vrvati, seveda pa, če se kmetije subvencionira de pač določen del pejnez iz drž. proračuna oz. EUja.
Še to..Ka bi se zgoudilo če bi v Sloveniji subvencije ukinili in bi v drujgih državah še vedno bile?
Kar se tiče privatizacije državnih firm pa mislin ka sva istoga mnenja.

müjra

sprememba cen pa samooskrba sta dvej popolnoma različni zadevi. tudi cene bencina idejo gor pa se gučij o kakšnih "samooskrbnih" ukrepih? v obnovljive vire energije se npr. nič ne vlaga, v primerjavi s kmetijstvon.

"veleizvnoznice" nemrejo samo tak pipico zaprete, ker te propadne njihovo kmetijstvo. izvoz je ključnoga pomena za razvoj gospodarstva in kupec je kralj taka dokeč do slovence kipuvale pridelke iz tujine de več kak preveč držav ka do ščele izvažate. ka misliš zakoj rusija, kljub političnin zdrahan še vedno dobavla plin evrope? zato ka jin nič ne pomaga rezerva plina če nega kupcof.

v primere nekše velke katastrofe, ge bi kmetijstvo v eu trpelo de pa trpelo tudi kmetijstvo v slovenije taka v ton primere neje nika naček.

smrkci

Prvo, ekološko ni dan danes več nič da se razumemo.drugo papirologije je kot da bi delal jedersko elektrarno,tretje je pa da te politiki obdavčijo tako da si še v minusu in ne v plusu,to je potegavčina enaidvajsetega stoletja.

gugu

stvarij so kar preci povejzane če gučijva o samooskrbi, cejnah in subvencijah. S subvencijami se hočeš nočeš vpliva na tou ka se kmeton sploh splača kmetovati.
V primeru ka ne bi bilij samooskrbni, torej popolnoma odvisni od drujgih, tou pomejni diktiranje cen hrane. Je nej boukše ka mamo več ponudnikov oz. pridelovalcev? Nemo se zaj razpišavo in razlago o konkurenčnosti, oligopoli, monopoli itd. ...v glavnon more ti biti jasno -> več pridelovalcev, večja konkurenca, nižja cejna hrane.
V primeru, ka bi teoretično nej meli samooskrbe in bi tak razmišljala tudi Nemčija, pa Francija, Poljska, VB in druge evropske države in bi meli npr. par držav kere bi lejko proizvajale vso hrano ka jo mamo bi enostavno bil oligopol z visokimi cejnami hrane....tou je čisto takši banalni primer.

omenjaš, ka naj bi izvoz bil ključen za razvoj gospodarstva...30 % slo. mlejka ide v izvoz, zakoj ne bi še drujge kmetijske panoge izvažale? Za izvoz moreš prvo dosejči 100 % samooskrbo in te komaj prijde izvoz viškov.

gugu

smrkci...
1.ena razlaga o ekološkon...ekološko ne pomejni ka je paradajz sterilen in je v laboratoriji gor zraso, v razkuženi zemli.
2. papirologije je ogromno, samo tudi kmetje do se mogli navadit na papejre isto kak podjetja.
3. glede obdavčitve ne ven ka misliš?

smrkci

Gugu,Če si kmet dobro znaš ka stem mislim,ne verjemi tem politikom in in mafiji,ker veš kako jaz reče,cejli svejt je ringišpil lopovi ga pa tirajo.

müjra

ne funkcionejrajo stvari na takšen način kak ga ti opisuvleš:

1) za izvoz ti nej trbej mete 100% samooskrbe ker prodaja ne poteka tak. lidge gnes kupijo tisto, ka je najbokše in če je avstrijsko maslo bokše kak slovensko do kupile avstrijsko in slovenske kmet zato fehta državo ka preživi. slovence gnes kipuvlejo tuje ker je bodisi cenejše bodisi bokše in tujci do oddavale v slovenijo točno iz toga razloga ne glede na to kelko oddajo na domačon trge.

zakoj pa te firme kak so volkswagen izvažajo golfe v slovenijo, če pa v nemčije še ne vozijo vsi golfa?

na takšnon principe kak ga tij opisuješ deluvlejo gnes zapreta gospodarstva in nej tržna. ironično je glij pri zapretih gospodarstvih velko pomanjkanje osnovnih dobrin.

2) obstoj monopola na področje kmetijstva je nej možen. če slovenija ne bi mejla kmetijstva ne bi bilo nikšoga monopola. ve pa valajo načela odprtoga gospodarstva. konkurenca je nej gnes med domačimi pa tujimi ampak tudi med tujimi.

po tvoji logiki bi država mogla podperate mercator s subvencijami, ker če mercator propadne do hofer, lidl pa spar zdignule cene...samo ka nedo, ker so hofer, lidl pa spar že med seof v konkurenci.

gnes slovenija nema praktično nika lastnoga...slovenci nosijo tuja oblačila, vozijo tuje avtoje, nucajo tuje računalnike/telefone...pa so zaradi toga te stvari bistveno dražje kak v tujine? nej (pustimo razlike kere izhajajo iz različnoga obdavčenja pa dajatev in podobno). in na vsakon izmed omenjenih področij maš ogromno število tujih ponudnikov in skoro nobenoga slovenskoga.

če slovenija nebi mejla čista nič kmetijstva bi tuji ponudnik 1 zdigno ceno 1l mleka ampak bi takoj prišle tuji ponudnike 2,3,4,5...in bi dali nižjo ceno...posledično bi bile cejne iste kak so gnes. to je čar tržnoga gospodarstva.

3) na konce pa vala...subvencije zdigavlejo cene oz. škoduvlejo populaciji na račun tistih ka subvencije prejmejo. zato ker se kmete subvencionejra davlejo višje cene svojin produkton in s tem kupci plačajo več kak bi v primere ka subvencij ne bi bilo.

ka se pa monopolov tiče...tej se ponavadi oblikuvlejo na podlagi zakonodaje ali kakšne resno izjemne vstopne ovire. ne pomene pa to posledično višje cene. primerof je ogromno samo de post preduge.

siol554

jebo vas business to business certifikati..

gugu

ja v normalnih razmerah seveda, ka nej trbej meti 100 % samooskrbe, ampak če do česa prijde bomo najprle sami za sejbe mogli poskrbeti in te komaj izvažati za drujge. Če zakolen bika bon mesou najprle za sejbe ponuco in ča kaj ostane ga bon odavo. Zemiva primer ka maš eno kravo doma in pač mlejko iz nekših XX razlogov vseeno kupuješ v bližnji trgovini. Bližnjo trgovino zaprejo v tisto oddaljeno, odročno se ti pa več ne splača oditi. Že drujgi den boš pil mlejko svoje krave.

Ka ludgej kupujejo je preci odvisno do človeka do človeka. Eni glejdajo samo na cejno, drujgi samo na kvaliteto, trejči na cejno in kvaliteto.

Ja in če se "sosedje" zaprejo? Seveda ka je tou slabo za vse, ampak nikdar ne vejš ka tvojoga sousida piči. Malo si preveč naiven, če mijsliš ka se da živeti v popolni odvisnosti od drujgih. Trenutno je še vse pod kontrolo in bi lejko bili 0% samooskrbni, samo ka de pa vutro pa nišče nevej.

2) glede monopola san napijso ka je tou samo teoretičen, banalen primer kak bi bilo če bi tudi ostali tak razmišljali. Včasih je v Sloveniji Telekom bil monopolist in dokič nejso prišli drujgi ponudniki je cejna telefonejranja bijla višja. Tak ka monopolist ma tržno premoč in sam lejko določa cejno kak se njemi zdi...no ka ne zabluziva...

Kar se tiče trgovin, je po moji logiki tak, ka več ponudnikov pomejni vejkšo konkurenco in nobena trgovina ne nuca subvencij saj so nej oni proizvajalci hrane ampak posredniki.

oblačila, avtoji, računalniki itd. saj tou nemreš gesti in je tou nej primarna dobrina s katero se ne bi dalo preživeti.
Občujtek san doubo, ka se po tvoje nič ne splača in ka je brezveze ka sploh kaj proizvajamo, ka do tak ali tak kakšne tuje firme odavale cenejše in kvalitetnejše produkte kak kera naša firma.
Še enkrat....ka nebi rajši delali na ton ka čim več hrane proizvedemo in ka de tudi kmetijska panoga bole izvozno usmerjena? Saj praviš ka je izvoz ključnoga pomena za razvoj gospodarstva.

Poleg toga bi še dodal, ka se vedno bole zavedamo (tak v slo, še posebej pa v tujini), ka je na konci koncov zaradi našoga zdravja pomembno ka se prehranjujemo z lokalno pridelano hrano, kera ma več vitaminov in drujgih hranilnih snovi, je menje konzervirana, je mnogo bole okusna, mij smo bole prilagojeni na tou hrano kera tu pri nas rastej, na naše mikrorganizme, itd.. Samo za primer...paprika z vrta ma mnogo več vitamina C kak kuplena limona iz nekše trejče države, pa ka ne omenjan ka vse se še uvaža (od pange, kera prihaja iz vietnamskih kanalizacij do plesnive pšenice, kero se tovori po vagounaj, itd...). Kak san že napijso...če bi slovenski kupec mel na voljo več slovenske hrane (kera je nej tak sluzava, plesnijva, gnila) bi sigurno tudi več slovenske kupoval. Ker pa se hitro sprijaznimo s tistim ka je, nan še vedno trgovine na police davlejo drugorazredno hrano. Namesto ka bi šli drugan kujpit se pač sprijaznimo in kupimo tisto ka pač je. Glih zadnjič san šau v trgovino po nekše hrenovke in ker točno tistih nej je bilou, drujgih pač nejsan kujpo. En čas san kupoval zelenjavo v določeni trgovini in je ta zelenjava nej mela čisto nikšoga okusa, ma bijla je kak če bi stiropor žvečo. Zdaj pač kupujem zelenjavo in tudi ostalo hrano v drujgi trgovini.

3. ta tvoja računica okoli subvencij mi je pa nej jasna. Na kakši način subvencije zdigavlejo cejne? Na kakši način kmeti zaradi subvencij davlejo višje cejne? Kvečjemu nižje. Če je strošek pridelka 100 €, prihodek od prodaje 90€, prihodek od subvencij 30€ je kmet za 20 € v plusi. Brez subvencije bi mogo odavati po višji cejni (120 €), ka bi zaslujžo enako kak s subvencijami. Pa spoumni se ka tudi drujge države subvencionirajo svoje kmete in mij smo nej nekši osamljen otok sredi morja.

Mi je zanimijvo s teuf debatejrat...samo lekar neva skup prišla.

müjra

nemreš razdeljevanje državnoga propračuna vezate na najbole črne in s ten malo verjetne scenarije. v ton primere bi vojska zahtevala cejle proračun, ker se po črnon scenariji lejko zgodi velka vojna. zdravstvo bi grozilo s črnin scenarijon o groznih boleznih in znova zahtevalo cejle proračun...in tak dale. sakše področje, kero ceca državo, lejko odavle črne scenarije.

črni scenariji so izključno politična manipulacija, kera koristi izbranin posameznikon. ka misliš zakoj je zdaj afera s centralno banko? izključno zato, ker naj bi cb delala bole črne scenarije kak so v resnici bili in s ten državo pa varčevalce podrejenih obveznic neoposredno oškodovala. kmetje so kak politike oz. so politike s svojo stranko...odavlejo straj pred lakoto.

glede izvoza kmetijstva je pa isto tak nesmiselno. če šče slovenija kdakole bite na podobni stopnji razvoja kak najbole razvite države, te more razvijati industrije kere do ji to omogočale.

če si država v razvoje, ti branže kak so kmetijstvo, turizem, proizvodnja zdignejo gospodarski razvoj...ampak samo do določene mere. če pa ščeš bite razvita država v svetovni špice pa nemre tvoje gospodarstvo slonite na industrijaj ge prevladuvlejo mizerne plače in nizka dodana vrednost. moreš sveti ponuvate tisto, ka najbole povprašuje kak npr. it. na globalni ravni je povpraševanje po it storitvaj vekše od ponudbe ka pomene vekše plače in bokše život. takšnih branž je dosta.

vekše plače pa pomenijo vekšo potrošnjo in s ten se krog razvoja države začne poganjati. zato npr. prekmurje nemreš rešite oz. bole razvite, če odpreš novo trgovino ali tovarno. če lidge delajo na minimalnih plačaj, nega potrošnje, nega razvoja.

in zdaj smo pri probleme glede kmetijstva. namesto v razvoj potrebnih panog se meče pejneze za lagodno življenje kmetov - ker pač sami nemrejo preživete, cecajo državo. sorry samo če so se zaperale tovarne kak je mura in so se lidge mogli znajti sami je moralno povsem nesprejemljivo ka se podpera skupino lidij na lažnih predpostavkaj in se jin s ten zagotavlja preživetje.

gugu

suše, poplave, požari so nej glih najbole črni scenarij in so zelo verjetne oz. celou vedno več jih je. Tak v svejti kak pri nas. In tudi kar se vojn tiče, se hitro lejko kaj zakuja, čeglij so suše, poplave, požari itak bole verjetni scenarij oz. jih lejko zagotovo pričakujemo sakšo leto.

po tvoje je brezveze ka vojsko sploj mamo. Saj smo tak ali ovak v NATOji. Najboukše ka NATOji samo plačujemo, ka v primeri, če ga nucamo nan krije leđa.
Saj tudi vojsko in zdravstvo financira državni proračun. Ali boš zaj pravo ka poulek kmetijstva, tudi zdravstvo in vojsko ne bi nucali.

Nemre gospodarstvo v eni državi furati samo določene branže, kere v tiston trenutki najbole uspevajo. Nemre ena firma v ponedeljek proizvajati računalnike, v torek gojiti orhideje, v srejdo pa šijvati torbice. Pa tudi države kere so v svetovni špici majo svoje kmetijstvo. Zakoj? Zakoj enostavno ne ukinejo kmetovanja, če je tou čisto brezveze?
Gledaj...od kmeta majo koristi še vse ostale branže...gradbena industrija, naftna industrija, proizvajalci traktojev, proizvajalci mineralnih gnojil, proizvajalci FFSjev, usnjarska industrija, na konci koncov tudi robotika, IT, ...saj če tak zemeš...puno pejnez ide v kmetijstvo, samo se posredno prek kmeta tej pejnez znajde, če ščejš, tudi v IT tehnologiji, robotiki.
Za narod je pomembno, ka gej domačo bole zdravo hrano, ka je pokrajina nej zaraščena (čeglij smo v EU na vrhi glede gozdnatosti države), ka de zemlja rodovitna, ka ma narod zagotovljeno hrano (tudi za hude čase) itd. Puno je argumentov, ka vsaka država podpira svoje kmetijstvo.

Če misliš ka je življenje kmeta lagodno se hudo motiš. Mogo bi iti na eno kmetijo pa viditi, kelko trbej delati, s čim se trbej vse ukvarjati (od načrtovanja, fizičnega dela, papirologije...) itd.
Sicer pa, tudi to je preci relativno.

müjra

razvite države majo kmetijstvo ampak niti slučajno:

- neje tak neučinkovito kak naše...že samo če se pogledne povprečno velikost površin, ka se ne omenja tehnološke ravni...v sloveniji se skoz dela žrtev kda poleti tri dni nega dežja, te pa ideš na jug evrope pa majo vse poštimano kak trbej.

- kmetijstvo v razvitij državaj ne predstavla tak velke delež pri gospodarskon outpute...sam preveri, vse je na nete...bole je razvita država menšo vlogo ma kmetijstvo - ka je logično, ker gnes je kmetijstov močno samo pri revnih državah, razvite države majo neprimerljivo bole razvito storitveno dejavnost...to pomene ka tudi proizvodnje nega telko kak v nerazvitih državaj (zato je vse ka maš oblečeno napravleno v aziji).

za narod je po moje pomembno ka lejko normalno prežive in nej ka ma kmetijstvo. zdravstvo je absolutno večja prioriteta kak kmetijstvo, vojaški proračun je določene in ga zaradi nata nemremo poljubno znižati poleg toga vojska dela prece družbeno koristnih del taka je znova vekša korist...kmetijstvo je pa proračunski porabnik za preživetje kmetov.

ka se pa tiče tvoje opevane prednosti domače hrane...se trg očitno ne strinja steof...što gnes kipuvle slovenske pridelke? nišče, ker je večini važna cena in ponavadi je tuje cenejše kak domače.

hm zakoj pa je to tak? ka misleš? zakoj lejko en tuji pridelek cenejši kak en slovenske? pa prosin nej mi prafte ka je slovenske bole kvaliteten ker je to bedarija oz. što to trdi očitno nikole nejde v iz države.

pa še neka glede te oh kak super domače hrane...če bi lidge kipuvale domače, kmetje nebi fehtale državo za pejneze. se pravi trg nešče domačih pridelkov ker so ali nekvalitetni ali pa predragi. in zdaj namesto, ka bi se kmetijstvo prestrukturiralo in gratalo bole konkurenčno se davlejo subvencije in ohranja status quo. zakoj bi se gnes slovensko kmetijstvo spreminjalo, če ceca državo pa prežive? nema razloga.

ka se pa specializacije držav tiče...se pa fejst moteš...groteskno fejst...večina najbolje razvitih držav je gnes specializejrana na določene branže in zato je konkurenčna ker lejko neka dela bokše kak druge in s ten več zaračunava. zato maš gnes nemčijo pa npr. japonsko kere mata nadpovprečno razvito avtomobilsko industrijo ali pa zda ka so izjemno močne v it industriji...in tak dale. generalisti nikoli ne preživejo, ker jih specialisti povozijo.

gugu

glej, tvoja teza je ka kmetijstva v Sloveniji naj ne bi nucali in ka so kmetijske subvencije čisto neupravičene...ge san ti argumentejro razloge zakoj nemremo enostavno subvencije ukiniti in uničiti slovensko kmetijstvo in nakazo kakšne bi bilej posledice.

Ja, tak kak mamo NATO, mamo tudi skupno kmetijsko politiko. Mislim pa, ka kmetijstvo dela puno več družbeno koristnih del, že samo s ten, ka proizvaja hrano. Ka do vojaki metke geli?

V splošnon de domača hrana vedno bijla in bou boukša kak uvožena, kakor koli obračaš. Razloge san že napijso. Napijso san že tudi ka določeni kupujejo domače, določeni glejdajo na cejno, določeni pa samo na kvaliteto...čisto odvisno od posameznika, in še enkrat...če bi bilou več slovenske hrane na policah, bi je več tudi kupili. Tou sigurno. Kar se tiče kvalitete...tudi tu nemreš vse v isti koš metati. In seveda, ka je v tujini njihova paprika tan bole kvalitetna in ka je naša paprika tu pri nas bole kvalitetna. Kakor koli obračaš, vmejs so transportne poti kere hočeš nočeš zaradi časa, transporta oz. skladiščenja vplivajo na kakovost živila (vsebnost vitaminov, dodani konzervansi, itd.). Večina uvožene hrane pa bi bijla v primerjavi z našo menje kvalitetna, ker vsakši kupec (trgovine in končni kupci) v tujini zahtevajo višjo kakovost, viški keri so pa menje kakovostni pa idejo v izvoz.

Določeni slovenski kmetje do mogli začnot drugače kmetovati, če do ščeli preživeti oz. se še dale ukvarjati s kmetijstvom. Nemreš trditi, ka trg nešče domačih pridelkov. Slovenski trg bi še bole kupoval slovenske pridelke, če bi jih mel na voljo in če so oz. bi bili konkurenčni. Tisti keri se zaveda, ka s ten ka kupi domače napravi dobro za svoje zdravje, za svoje okolje, podpira domače gospodarstvo in na dugi rok prispeva v državni in tudi družinski proračun, de kupoval tudi na prvi pogled po malo višji cejni. Podobno vala tudi za ostale slovenske proizvode, nej samo za hrano. San osebno dan prioriteto slovenskomi izdelki, v kelkon je kvaliteta in cejna še v sprejemljivon sorazmerji. Itak ka če de slovenska paprika 4 €, španska pa 1€, bon rajši špansko kujpo. Če de pa slovenska 1,5 € bon pa vseeno rajši slovensko kujpo.

kar se tiče specializacije...ne ven ge san sploj omenjo specializacijo držav in ge se moutin?
Če misliš na tej stavek...
"Nemre gospodarstvo v eni državi furati samo določene branže, kere v tiston trenutki najbole uspevajo. Nemre ena firma v ponedeljek proizvajati računalnike, v torek gojiti orhideje, v srejdo pa šijvati torbice."
...tou je biu samo odgovor na tvojo trditev, ka moreš svejti ponujati tisto ka najbole povprašuje...tu ti samo odgovarjan na tou, ka če je gnes velko povpraševanji po IT-ji, nemreš iz gnes na vutro spreminjat svoje proizvodnje. Sicer pa ne ven zakoj je telko brezposelnih računalničarjev in informatikov, če je povpraševanje po IT storitvah tak velko? Zakoj pa ne odprejo svojih sp-jev in trgi ponudijo svoje storitve.
Če ščejš moje mnenje glede specializacije...Ja, do določene mere. Tudi t.i. specializirane države majo svoje kmetijstvo. Zakoj ga ne opustijo? Eden od razlogov je tudi neodvisnost od drugih.
Sicer pa...tou je mogouče več niti nej tema toga članka.

goldi 2

To bi bilo fajn ,če preberete.
Ne vem, ce se je o tem kaj pisalo in govorilo v slovenskih medijih. Gre za grozljive podatke.
Leta 1996, to je skoraj pred 20 leti, je neki mafiozo pred sodiscem v podrobnosti razlozil kako in kje je mafija zakopavala vsemogoce odpadke, tudi zelo zelo strupene. Razne industrije iz cele Italije in tudi iz inozemstva so vozile svoje tovornjake polne nevarnih odpadkov proti jugu Italije, kjer so jih prevzela mafijska podjetja. Namesto da bi te odpadke unicili tako kot je treba, so jih enostavno zakopali! Izbrali so najrodovitnejse podrocje v okolici Neaplja, ki slovi po najboljsi zelenjavi, paradiznikih, sadju, mozzareli itd. Podrocje, kjer vidis obsezna polja velikih pridelovalcev in tudi na stotine malih kmetov, poljedelcev, ki tam zivijo od prodaje svojih poljedelskih proizvodov.
Vsako noc je prispelo na desetine kamionov, tone in tone najbolj nevarnih odpadkov - azbest, laki, barve, tezki metali, ogromno odpadkov ki jih dnevno nagrmadijo bolnice, in kar najbolj vpije v nebo, tudi radioaktivni odpadki !! Kamioni so izpraznili svoj tovor v izkopane jame, po vrhu so nalozili pol metra rodovitne zemlje in zjutraj je bilo videti "vse normalno". Z radioaktivnimi odpadki so ravnali se bolj kriminalno. Namrec jame, kamor so jih spravili, so bile globoke vec kot 30 metrov, samo malo nad podtalnico. Nato so jih zasuli. Naslednjo noc isto, in tako vrsto let. Prebivalci o tem niso vedeli nic, nadaljevali so s svojim zivljenjem, poljedelstvom, na zastrupljenem ozemlju so zidali hise, sole, sportna igrisca, naselja so se sirila, a z njimi tudi vsa pogostejsa rakava obolenja, predvsem malih otrok. Ni druzine, ki ne bi utrpela izgube. Tisti, ki so sezidali hise na terenu, pod katerim so zakopani radioaktivni odpadki, zivijo kot na atomski bombi.
Mafioso je zelo natancno prikazal zemljevid, kje so ta ozemlja, in predvsem, kam so zakopali radioaktivne ostanke. Vendar je vedel le za delovanje "njegove" mafije. Teh kriminalnih organizacij je se mnogo vec in in o njihovem delovanju ni vedel nic tocnega, le opozoril je, da je ozemlje lahko veliko nekaj 100 hektarov ali pa na tisoce hektarov, kot pol Slovenije. V nevarnosti je okrog 5 milijonov prebivalcev. Opozoril je, da so najbrz napolnili tudi nedelujoce rudnike in odpadke potapljali tudi v jezera in morje.
In politika je za vse to vedela in veselo sluzila denarce skupaj z mafijo.
Med drugim je tudi napovedal: Ljudje, ki zivijo tam, bodo v 20 letih vsi umrli za rakom !!! In res umirajo, statistike povedo, da je stevilo obolelih in mrtvih veliko vecje kot drugod, posebno mali otroci. Grozljivo!
To je povedal leta 1996. In kaj se je zgodilo? Oblast, namesto da bi ukrepala, je molcala in spravila to pricevanje v arhive kot drzavno skrivnost !!!
Te arhive so pred nekaj meseci odprli in resnica je pricela prihajati na plan. Tudi razne neodvisne TV so pricele raziskovati in prikazovati dokumentarce iz tega podrocja. V nekem kraju so naredili analize vode, ki jo ljudje dnevno uporabljajo zase in za zalivanje, in analizo paradiznika. Vse zastrupljeno, dalec nad dovoljenim. Dioksin, tezki metali, radioaktivnost. Pomeni, da je na marsikaterem podrocju ze zastrupljena podtalnica, iz cesar ni izhoda, uniceno, katastrofa. Ljudje, ki tam zivijo, nimajo izhoda. Kam naj gredo, kako naj nadaljujejo svoje zivljenje?
V Italiji je zavladala panika in strah pred proizvodi, ki prihajajo iz podrocja Kampanije. Stanka in Tosja sta pred kratkim bili prav tam. Napoli - Caserta. To podrocje zdaj imenujejo Terra dei fuochi - ozemlje pozarov. To pa zato, ker odpadkov ne zakopavajo vec, temvec jih zmecejo na tla in zazgejo. Gorijo avtomobilske gume, azbest, odvrzeno pohistvo in obleke, raznorazni industrijski odpadki, tezke kovine. Strupeni dimi se vijejo dneve in noci (tudi po 10 dni skupaj) nad glavami prebivalcev, ki jih vdihavajo. Kot v peklu. Odpadke tudi zmeljejo in jih pomesajo med zemljo in potem prodajajo kot umetna gnojila, iz njih izdelujejo opeko za gradnjo stavb in asfalt za ceste. Kdo ve koliko his je zgrajenih iz teh opek in koliko cest je asfaltiranih in kdo ve kje vse!
Ali pa jih zavijejo v plasticne bale, ki jih zlozijo eno na drugo in pokrijejo s plasticno folijo. Na ta nacin so ustvarili visoke hribe odpadkov (pokritih), ki cakajo na svojo usodo, da jih bodo nekoc zazgali v sezigalnicah. A kaj ko so to strupeni odpadki, ki vsebujejo tudi arzen! In tudi te bale mafija velikokrat kar zazge, gasilci jih tudi po vec dni ne uspejo pogasiti. Scasoma se ta plastika poskoduje in iz lukenj curljajo na zemljo in pod zemljo vsemogoci strupi. Sto metrov stran so na primer travniki, kjer se pasejo famozne bivolice (bufale), iz njihovega mleka izdelujejo najboljse mozzarele. Ali pa vidis pod vznozjem teh "hribov" sirne nasade jagod, jablan, marelic, paprik itd.
Prebivalci se naprej pridelujejo in prodajajo na trgih, a je prodaja neskocno upadla, ker je ljudi strah. Res da ni vsa Kampanija zastrupljena, a kako naj ves, ce proizvod, ki ga hoces kupiti ni prav iz tega podrocja?
Ze leta 2003 so nasli zastrupljeno mleko z dioksinom, o cemer so pisali tudi v Slo :
http://www.google.it/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=4&ved=0CFAQ…
Na Slo internetu sem prebrala, da menda te strupene bale zdaj vozijo v zazigalnico v Trst, kjer imajo velike probleme z zastrupljenim ozracjem. In ta strupeni zrak pride tudi nad Slovenijo: http://www.google.it/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&ved=0CDQQ…
Jaz ne kupujem vec nobene mozzarelle, ne kupujem vec konzerve paradiznika, ki prihaja iz Kampanije, temvec le tiste, ki so pridelane na Siciliji in Lombardiji (dobra znamka je Pomì in Muti). Zadnjic sem kupovala krompir in orehe, a ko sem na ovitku prebrala, da prihaja iz podrocja Neaplja, seveda nisem kupila. Bodite pozorni na napise na embalazi! (Mimogrede, veliko paradiznikove mezge v tubah je menda narejeno iz kitajskih paradiznikov, ki na veliko prodirajo v Evropo, cisto poceni, ker so brez davkov).
Mafiozota zdaj veckrat povabijo na razne TV oddaje in mu ocitajo, da je v vseh teh letih molcal. A odgovarja, da je vse kar je vedel ze povedal pred tolikimi leti in da je torej odgovornost drzave in oblasti, ki bi morale ukrepati in obvescati. A tudi zdaj drzava ne naredi nic, razen da so zaceli pocasi analizirati nekatera polja, ki so jih ogradili in na katerih je zdaj prepovedano vsako delo. Kmetje ne vedo kako in kam, imajo zrele pridelke, ki jih ne smejo prodajati, a drzava jim financno ne pomaga cisto nic.
Po njegovem mnenju (in po mnenju vseh, ki imamo se nekaj zdrave logike) bi drzava morala po hitrem postopku najprej izvesti natancno preiskavo, da bi ugotovili katera ozemlja so zastrupljena, obseg zastrupljenosti teh podrocij in jih bonificirati. Zaenkrat vedo, da je teh ilegalnih krajev zakopavanja najmanj 800. A jih je sigurno se dosti vec. Ze samo zbiranje podatkov naj bi stalo vsaj 20 milijard, kaj sele bonifikacija. Evropa je namenila nekaj 100 milijonov v ta namen, skoraj nic, a se vsi bojijo, da bo tudi to koncalo v mafijskih rokah, torej v tistih, ki so to katastrofo povzrocili in bodo bonificirali "na svoj nacin". In verjetno bodo politiki na koncu spet vse pospravili pod preprogo in se ne bo naredilo nic. Prava katastrofa!
Prebivalci teh podrocij so zaceli stavkati, prisli so v Rim pred vladne palace, zahtevajo pravico do zivljenja otrok, tistih, ki so se zivi. Mlade mamice, ki so izgubile svoje malcke, so zbrale 150.000 slik, ki so jih poslale predsedniku drzave Napolitanu s prosnjo za pomoc. Nobenega odgovora. Najvecji absurd, ki ga drzava skriva, a je prisel na dan, je, da je bil notranji minister v tistih letih prav sedanji predsednik Napolitano!!! In je torej vedel in prikril, a seveda ne samo on.
Predsednik je, tako kot vedno, pricakal Novo leto v Neaplju, ker je od tam doma. Protestniki so ga 4 dni cakali na ulicah, da bi ga vprasali, kje je bil ves ta cas. Pa se ni prikazal, niti reagiral na kaksen drug nacin.
Tudi papezu so poslale slike s svojimi otroci v narocju. Mala deklica mu pise: "Sveti oce, sem majhna deklica, ki gre danes k obhajilu. Moja zemlja je zastrupljena, nocem umreti, pomagaj mi!"
Edino, kar je drzava konkretnega naredila, je, da so pred kratkim sprejeli zakon, da je zakopavanje strupenih odpadkov nedovoljeno in kaznivo dejanje, zaradi cesar gres lahko v zapor za nekaj let. Ocitno je bilo prej dovoljeno. Noro!
Kar sem vam napisala, ni kriminalni roman niti film. Je ena totalna groza, srhljiva in nerazumljiva. Je samo ena od slik katastrofalnega unicevanja zemlje in lastnih prebivalcev ter posastne brezobzirnosti in indiference tistih, ki bi to morali prepreciti oz. v tej situaciji pod nujno popraviti, kar se da, in nuditi pomoc ubogim ljudem. Vendar ne obstaja noben resen nacrt resevanja tega podrocja, izgleda da je skoda tako velika in nepopravljiva, da ni vec izhoda in vrnitve. In pozari se nadaljujejo.
Mediji o tem porocajo zelo malo, imajo tak nalog. O neprijetnih stvareh se v Italiji ne sme veliko pisati. Ne boste verjele, da moj Blaz, Gasper in Federica, ki nimajo veliko casa za spremljanje tv oddaj in citanje casopisov, o tem niso vedeli popolnoma nic, sele jaz sem jih pred kratkim seznanila o tem.
Nasa uboga Zemlja, kaj so naredili iz nje in to v tako kratkem casu. Jaz sem velikokrat zares obupana in pesimisticna, zaskrbljena za zivljenje nasih malih vnuckov, ki bodo bombardirani z vseh strani z vsemogocimi bombami.
Mogoce boste mislili, da pretiravam, a je na zalost to le kratek opis. Zadeva je veliko vecja in kompleksna, veliko je lazi, prikrivanj, podlosti, s cimer je povezanih neskoncno stevilo cloveskih tragedij, katerim se ne vidi konca.....
En lep pesimisticni pozdrav, Pika (Vida) - Spodaj pa nekaj slik, ki vse povejo....

© 2015 Microsoft Pogoji Zasebnost in piškotki Razvijalci slovenščina

gugu

še en dokaz, ka okolje moramo varovati zaradi nas samih, zaradi našega zdravja!

müjra

no fajn ka se še nešče zaveda pomembnosti varovanja okolja...san to že večkrat omeno in verjetno ti je znano ka je kmetijstvo eden izmed največjih onesneževalcof.

problem je samo v ton, ka so te tvoje posledice ukinitve kmetijstva prece nerealne. ampak nema smisla o ton, ker prekmurje je in še generacije bo pokrajina na kero ma kmetijstvo velke vpliv in tak kak politike v parlamenti, se tude kmetje nedo odpovedali svojin "pravican" kere koštajo cejle narod.

pa nej krivite trgovce ka ne dajo več slovenskoga...če bi lidge ščele več slovenskoga, bi trgovci dali to v svojo ponudbo. to so podjetja, važen je bottom line.

ka se pa tiče specializacije držav se pa očitno nejsva razmila. zgodovinsko gledano je svet šou skoz določena obdobja kera so trajala več desetletij ali celo stoletij. kmetijstvo je duuuuugo nazaj bila panoga na podlage kere so se države razvijale, ampak samo do določene stopnje. industrijalizacija je to pognala še više in zdaj smo v informacijski dobi. zato nega izbire kama bi se trbelo specializejrate. države z močno it branžo (kera neje samo sama po sebi branža ampak tudi del drugih...npr. nekše bmw je gnes tude že it podjetje) do pač daleč pred tistime, ka do se ukvarjale z oranjon zemle. tak pač gnes že je in de v prihodnje samo še bole jasno.

zato pa je na žalost ena ljubljana bole razvita kak sobota...v ljubljani prevladujejo storitvene dejavnosti, finance, it...v sobote pa so tovarne, trgovine pa njive. ka je ironično če pogledneš malo širše, ker je sobota geografsko gledano bole v centre dogajanja hitro razvijajoče se vzhodne evrope kak ljubljana in bi se že zaradi toga mogla bole razvijati.

gugu

Ja kmetijstvo (v cejlon svejti) onesnažuje okolje in ga onesnažuje tudi še što drujgi.
Ja prekmurje je v sloveniji pač eno bole primernih pokrajin za kmetovanje.

Ludgej bi ščeli več slovenskoga in tudi trgovine bi dale na polece več slovenskoga, samo ti dopovedujem ka je ponudba s strani proizvajalcev premala.
No ka nemo tak pesimistični maš tu primer podjetja kero je posredno uspešno tudi zaradi kmetijstva.

Saj IT storitve lejko delaš od doma (kak s.p.) v soboti za nekoga v ljubljani. Ne ven zakoj te telko brezposelnih? Sicer pa tudi en Kranj je bole razviti od sobote pa čeglij ma tudi kmetijstva puno.

müjra

tak v sloveniji ka v cejle eu kmetijstvo proizvaja več kak prebivalstvo potroši. ve pa zaradi toga fehtajo državo pejneze pa dobivlejo subvencije, ker so cene pridelkov zaradi prekomerne ponudbe tak nizke.

taka je glij kontra kak si napiso. ponudba je prevelka in zato mi plačuvlemo kmeton ka preživejo namesto ka bi se pač preusmerili v druge dejavnosti. posledično so pridelki drakše ker subvencije napihuvlejo cene.

ka se pa s.p. tiče pa je tvoja predstava napačna. 1. vrvlen ka so v soboti lidge iz it brezposlene ker tan te branže nega, 2. biti s.p. pomene ka moreš poleg samoga dela obvladate tudi prodajo in ostale stvari in je neka čista drugoga kak bite nendre zaposlene.

gugu

Kazatelj količin doma pridelane in porabljene hrane je stopnja samooskrbe!!! Z drujgimi besedami je pokazatelj v kakšni meri slovenska proizvodnja zadostuje za slovensko potrošnjo. In v Sloveniji je stopnja samooskrbe zelo slaba. V splošnon daleč pod 100 % (razen za mleko, jabolka in hmelj). Podatki za leto 2013...Od 34% pri zelenjavi do 82% pri mesu.
Pri mesu se zna ka je najslabša pri svinjini in najvišja pri perutninskon mesu (več kak 100 %).

Tak ka ponudba s strani slovenskih pridelovalcev nikak nej je prevelka!!!
Zakoj zdaj nemren kupiti slovenskih ekoloških hrušk, medtem ka avstrijske lejko? Mogouče tudi zatou, ka je pridelava premala, ka bi lejko kakši pridelovalec zalago vse trgovine v Sloveniji.

No seveda san pozabo omejnit še, ka kmetijstvo poulek pridelave hrane ponuja še drujge koristi na drujgih področjih kak je npr. turizem in proizvodnjo energije. Znan za primer turistične kmetije na keri majo domače avtohtone živali, pa čeglij jin delajo samo stroške jih majo zaradi turistov, ka sploh pridejo v gostilno oz. kmečki turizem in ka tan kaj pogejo. In če te mouti slovensko kmetijstvo ga enostavno bojkotiraj in pač kupuj samo tujo hrano in nejdi na niti en kmečki turizem itd.
Poulek toga...zakoj misliš ka se ohranja slovenske avtohtone pasme živali, kak so lipicanec, krškopoljski prašič, štajerka itd. Enako kak trbej skrbeti za biodiverziteto v naravi trbej skrbeti tudi za biodiverziteto v kmetijstvu. Človek bi mislo zakoj pa zaj nekoga briga če izumre npr. rastlina hladnikovka, kera raste samo v Sloveniji in nigi drugje v svejti. Tudi zatou ka de farmacija mogouče čez 10-20 lejt iz njej izdelovala zdravilo za XX bolezen. Enako je pri avtohtonih pasmah živali. Npr izbruhne nekša prašičja kuga in ugotovimo, ka je samo naš slovenski krškopoljski prašič odporen na bolezen, de ta pasma najbole iskana na svejti. Samo za ohranjanje avtohtonih pasem trbej dodatne subvencije ker je z njimi več stroškov, ker npr. bole počasi rastejo, menje jajc dajo itd.
Kmetijstvo je bistvenoga pomena za obstoj naroda!!!

müjra

ohranjanje pujcekof pa lipicancof je neka čista drugoga kak podperanje kmetov. pa tude košta neprimerljivo menje. taka nej mejšate pojmof.

če more nekša branža dobivati subvencije ka prežive je ponudba prevelka oz. lidge toga ne kipuvlejo. mimo toga nejde pa lejko še telko sam sebe prepričavleš.

če te praf razmin, ti ščeš ka de kmetijstvo proizvedlo telko, ka de za sakšoga slovenca zadosta? se pravi trbej sprejeti zakon, ka prepoveduje nakup tujih pridelkov ker vaček boš meo še vekše višek slovenskih pridelkof kak je gnes...oz. povedano drugače, geste de se ta metalo, cene do še nižje in državne subvencije do še višje kak so zdaj. ker na izvoz pri kmetijstve nemreš računate...bi že gnes to na velko delale.

vrtiva se v kroge. ges zagovarjan kmetijstvo kero je sposobno samo sebe preživete, tij zagovarjaš "elitizejranje" prebivalstva ge eni dobijo od države vse, drugi pa morejo za preživetje delate in jin nišče ne pomaga. razlika je pač pri moralnon poglede na te stvari oz moralnih vrednotah.

mejte njive v prekmurje, podperajte kmete, samo te se ne čude ka drugje majo lidge višje plače, čisto okolje, čisto pitno vodo in neprimerljivo kvalitetnejši život. kda se pelaš skoz center sobote je vse skuper ena velka žalost in to bi mogo biti alarm slehernome prekmurce ka neka očitno ne štima kak se dela.

glede na to, ka neman v ms enoga pajdaša ka nebi jamro kak je vse slabo, vas ma večina en skupni imenovalec - upor proti sprememban. zato pa je tak kak je in v bistve je to redno žalostno.

gugu

reja živali je del kmetijstva in reja pujcekov, lipicancov, štajerskih kokoši, kranjske čebele, soške postrvi... je naloga kmetijstva. Kelko tou košta ne ven, ampak je del kmetijstva. Država davle dodaten pejnez za rejo avtohtonih živali.
sprejemanje tovrstnih zakonov je nej možno, država lejko samo financejra kakšne nacionalne kampanje, reklamejranje domače hrane in davle subvencije kmeton (tak kak tudi vse ostale države), ka opravla vse (številne) naloge kere san že napijso. In ja, rad bi vido ka bi slovenska samooskrba bila boukša samo žal, je vedno slabša.

kmetijstvo ka bi samo sejbe preživelo??? v sloveniji?? Pa ge ti živiš? Če gnes ukineš subvencije, vutro vse kmetije propadnejo. In nika načik ne bi bilou v tujini.
Če misliš ka kmetje dobijo od države vse in ka njin nič nej trbej delati, pa boj še tij kmet pa se zapri v blok, med štiri stejne in čakaj ka ti država da subvencije. Vej njiva de se sama zaorala, pobranala, kukorca de se sama vsejala, krave do jo pa že na njivaj gele in prek mlekovoda de mlejko šlo direktno na trgovsko polico in tan de zorelo dokič jogurt ali sir ne grata.
Tan te čaka tudi vino kero je samo od sejbe zavrelo medten, ka so bubike same od sejbe v lagve poskakale.
Nej je vse tak enostavno.
Upor proti sprememban ne boš dosejgno prek interneta ampak, če se boš spravo v iz sobe in šal v LJ pred parmalent.
http://www.siol.net/priloge/kolumne/miha_mazzini/2015/02/elektronski_ge…

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi