Do konca leta predvidena ekološka pridelava na 15 odstotkih vseh slovenskih kmetij
Uživanje lokalne in sezonske hrane so želje vseh potrošnikov, vendar pa je ponudba živil v trgovinah velikokrat bolj tuja kot domača. Kmetijska politika že nekaj časa teži k povečanju samooskrbe, vendar pa smo še vedno nekje na borih 38 odstotkih domače pridelave sadja in zelenjave. Slovenija namreč za svoje potrebe ne pridela dovolj hrane. Samooskrba je na najnižji ravni v Evropi, na policah trgovin pa prevladuje manj kakovostna uvožena hrana.
Ekološko kmetijstvo se prepočasi širi
Vse pogosteje kupujemo ekološko pridelana živila, še vedno pa imamo le okoli 20 odstotno samooskrbo. Slovenija ne izpolnjuje lastnih načrtov, saj bi moralo do letos ekološko pridelovati že 15 odstotkov vseh kmetij, predlani pa je bilo takšnih kmetij le 4,1-odstotka.
Leta 2007 je bilo svetovno povprečje 0,10 ha žitnih površin na prebivalca, v Sloveniji pa je bilo le ta 2007 okoli 100.000 ha žitnih površin oziroma le 0,05 ha na prebivalca.
Porast ekoloških kmetij v Sloveniji med leti 2012 in 2013
V Pomurju trenutno deluje 75 kmetij, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo. Leta 2006 se je 1.645 slovenskih kmetov odločilo, da se preusmerijo iz konvencionalnega v ekološko kmetovanje. "Lansko leto je ta številka že narasla na 2.599 ekoloških kmetij," je povedala Jožica Pušaver iz Inštituta KON-CERT Maribor.
Za dosego najmanj 70-80 % prehranske samooskrbe Slovenije (rastlinska proizvodnja) bi morali do leta 2030 kmetijska zemljišča povečati za okoli tretjino.
Od ovčereje do eko vin
V Pomurju trenutno prevladuje predvsem pridelava eko sadja in zelenjave. V ospredju je tudi pridelava eko žit. Kmetje, ki so v kontroli ekološke pridelave hrane, pa že ponujajo tudi bolj izvirne pridelke in izdelke kot so eko vina, eko ovčereja.
Eko šparglji iz Pomurja
Z ekološko pridelavo zelenjave, sadja in žitaric se v Pomurju najdlje ukvarjajo na kmetiji Radikon v Dolgi vasi. Leta 1999 se je kmetija vključila v Združenje ekoloških kmetij severovzhodne Slovenije in kot prva v Pomurju pridobila certifikat za ekološko kmetijsko pridelavo.
"Čeprav smo bili na začetku deležni številnih kritik na račun ekološke pridelave, smo z leti dokazali, da se da pridelati najkakovostnejše sadje in zelenjavo," nam je še povedal Vlado Radikon.
Košarica zelenjave neposredno do kupca
Partnersko kmetovanje na področju ekološke pridelave zelenjave in sadja ni modna muha, ampak skupna priložnost pridelovalcev in odjemalcev. Prvi z ekološko pridelavo ustvarijo zaslužek in ne zastrupljajo okolja, drugi pa z nakupom ekološke košarice brez posrednikov izboljšujejo prehranske navade.
Partnersko kmetujejo tudi že nekaj časa v Dolgi vasi. "Na začetku sezone se s kupci dogovorimo o vsebini košarice, ponudbo pa določimo sami, pač glede na količino pridelane zelenjave. Ekološko košarico dobavljajo kupcem skozi vse leto," pravi pridelovalec špargljev Vlado Radikon.
Ekološke kmetije so dvakrat večje od konvencionalnih
Kot je na posvetu prejšnji teden na mariborski kmetijski fakulteti povedala predstojnica oddelka za ekološko kmetijstvo Martina Bavec, je ekološka kmetija povprečno velika 12,7 hektarja, kar je podobno kot v večini evropskih držav, dvakrat več od drugih slovenskih kmetij.
"Zaskrbljujoče je, da se ekološko kmetovanje pri nas prepočasi širi. Po prvotnih načrtih bi moralo biti do letos v ekološko kmetovanje vključenih že okoli 15 odstotkov kmetij oziroma okoli 96 tisoč hektarjev površin," pravi Bavčeva.
Da z eko kmetijstvom dosežemo Avstrijo, potrebujemo 180 milijonov na leto
Če bi želeli doseči zastavljeni cilj, bi morali do leta 2020 letno v okviru novega programa razvoja podeželja nameniti precej več denarja kot doslej, okoli 16,5 milijona evrov na leto, kar skupaj nanese skoraj sto milijonov. Da bi se približali Avstriji, potrebujemo kar 180 milijonov evrov.