Po zadnjem idejnem predlogu ministrice za lokalno samoupravo Duše Trobec Bučan glede regionalizacije Slovenije, bi v Sloveniji ustanovili šest pokrajin po ozemeljskih členitvah škofij.
Mnenja posameznih županov glede delitve pokrajin po škofijskih ozemeljskih členitvah so različna, na omenjenem srečanju pa so slovenski župani izrazili enotno željo po čimprejšnji ureditvi slovenskih pokrajin. »V vsakem primeru ni ključno vprašanje število pokrajin, ampak vsebina in obseg pristojnosti in sredstev iz državnega na lokalni nivo. V vsakem primeru bi bilo nesprejemljivo že zaradi odnosa do koroške manjšine, da Koroške pokrajine ne bi bilo,« je o idejnem predlogu ministrice povedal poslanec Radovan Žerjav.
Število pokrajin ostaja v ozadju, išče se politični konsenz
»Gre za predlog, ki se ga je v strokovnih pa tudi v političnih krogih diskutiralo že pred ustanovitvijo škofij, v času ustanavljanja, kot tudi ob ustanovitvi. Pri tem ni šlo toliko za vprašanje, kje bodo, marveč, koliko jih bo in kaj bo to pomenilo za obstoječo, takrat enotno nadškofijo. Zato smo v bistvu v Sloveniji tudi dobili dve nadškofiji, kar je »cerkveno politično« pomembnejši podatek od tistega, kje in koliko smo jih dobili. Iz stališča pokrajinizacije Slovenije zato ni nepomembno vprašanje, zakaj nista bili ustanovljeni škofiji recimo v Novi Gorici in Kranju ali Slovenj Gradcu,« je stališče glede predloga pojasnil državni sekretar dr. Andrej Horvat.
Število pokrajin, ki je doslej vedno predstavljajo srž nesoglasij med poslanci in pristojnimi organi, tako ostaja v ozadju, pri čemer večina daje večjo težo pristojnostim, ki bodo prenešene na lokalno samoupravo, kot pa samemu številu pokrajin. Po besedah Horvata je Slovenija že razdeljena na dve kohezijski regiji (Vzhod in Zahod), ki bosta igrali ključno vlogo pri pogajanjih Slovenije z Evropsko komisijo o višini razvojnih sredstev, ki jih bomo prejemali po letu 2013. »Po več kot desetletju razprav na temo števila pokrajin, lahko povem samo, da je primerno število pokrajin vsako tisto, ki bo doživelo politični konsenz,« je še pojasnil Horvat.
Štihec: »Pomembne so pristojnosti«
Mnenju, da je vsebina prenešenih pristojnosti na lokalno raven pomembnejša kot število pokrajin, se pridružuje tudi župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec: »Na samem posvetu sem ministrici podal nasvet, da se naj regionalizacije loti po sistemu per partes (po delih).« Štihec je izpostavil štiri zadeve, o katerih bi se bilo potrebno predhodno dogovoriti: prenos pristojnosti, financiranje, pristojnosti regij (način izvolitev organov regij, zastopstvo), število regij. »V strokovni literaturi je mnogo študij in raziskav, ki govorijo o upravičenosti, smotrnosti….različnega števila pokrajin. Sam se nagibam k takemu številu pokrajin, ki se približuje številu današnjih statističnih regij, predvsem pa mora končna politična odločitev o številu pokrajin imeti večinsko podporo med ljudmi v celotni Sloveniji. Vsako število pokrajin, ki vključuje kot samostojno pokrajino tudi Pomurje, je zame osebno sprejemljivo, če pa zasledujemo strokovne argumente, katere pač poznam, pa se nagibam k številu osem,” je pojasnil soboški župan.
