Čakalne dobe so ena izmed najbolj perečih problematik slovenskega zdravstvenega sistema, ki se, kljub obljubam vsakokratne vlade in resornih ministrstev o rešitvah, vleče že vrsto let.
Najdaljše dopustne čakalne dobe za posamezne zdravstvene storitve so določene v pravilniku o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Dopustna čakalna doba pa je odvisna od stopnje nujnosti zdravstvene napotnice, ki razlikuje redno, hitro, zelo hitro in nujno zdravstveno napotnico. Dopustne čakalne dobe so temu primerno predpisane na 6 mesecev, 3 mesece, 14 dni ali na 24 ur od predložitve napotnice. To pa v praksi ne drži zmeraj, saj obstaja ogromno število pacientov, ki čakajo dlje, kot pa je to s predpisom dovoljeno.
Okoli 40 odstotkov nad dopustno mejo
Glede na zadnje poročilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz decembra 2019, je prvega decembra lani na prvi pregled čakalo 91.312 oseb, od tega je nad dopustno mejo čakalo 35.762 oseb, kar predstavlja dobrih 39 odstotkov vseh čakajočih na prvi pregled v specialistični ambulanti. Skupno je na prve preglede in ostale zdravstvene storitve nad dopustno mejo čakalo 75.224 oseb, kar predstavlja slabih 36 odstotkov vseh čakajočih.
Soboška bolnišnica na obeh seznamih
Pri pregledu stanja čakalnih dob in čakajočih na dan 1.12.2019 je moč ugotoviti, da Splošna bolnišnica Murska Sobota pri nekaterih zdravstvenih storitvah izstopa z najkrajšo čakalno dobo, spet drugje pa z najdaljšo. Tako je na primer soboška bolnišnica izvajalec z najkrajšo čakalno dobo pri prvem revmatološkem pregledu (183 dni), na drugi strani je z najdaljšo dobo pri prvem nevrološkem pregledu (584 dni) in prvem kardiološkem pregledu (1066 dni).
Podobno je pri terapevtsko-diagnostičnih storitvah, z najkrajšo čakalno dobo je pri posegih, kot so biopsija žlez slinavk in izvodil, endoskopske operacije obnosnih votlin v splošni anesteziji, posegih na bobniču ali srednjem ušesu v lokalni anesteziji, posegi na žrelu in še pri nekaterih drugih posegih ali operacijah, kjer je čakalna doba 62 dni.
Za operacijo hrbtenice - dekompresije pa je potrebno čakati v soboški bolnišnici 762 dni, kar je največja čakalna doba med izvajalci te zdravstvene storitve, isto velja še za delno ali totalno endoprotezo rame, kjer se v Murski Soboti čaka 1030 dni.
Številke se večajo
Tudi pri drugih zdravstvenih zavodih je moč opaziti absurdno visoke čakalne dobe, izstopajo pri žilnih operacijah, za katere mora pacient v UKC Ljubljana čakati 2025 dni, več kot pet in pol let pa je potrebno še čakati na sklerozacijo krčnih žil. Glede na primerjavo stanja na dan 1.12.2019 in stanja leto pred tem je zaznati, da se število čakajočih, tudi tistih nad dopustno dobo, veča. Do današnjega dne je sicer prišlo do določenih sprememb, nekje je prišlo do znižanja, drugje do zvišanja, ampak bistvenih odstopanj ni mogoče pričakovati, vsaj ne v smislu drastičnega zmanjšanja števila dni pri čakanju na posamezno zdravstveno storitev.
Kadrovska moč pomurskega zdravstva
V Pomurju deluje ena splošna bolnišnica, SB Murska Sobota in štirje zdravstveni domovi, v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru in v Gornji Radgoni. Poleg tega so tukaj še imetniki koncesij na področju zdravstva, gre za primarno zdravstveno dejavnost, zobozdravnike, specializirane zasebne ambulante in druge.
Na dan 31.12.2018 je bilo v Zdravstvenem domu Murska Sobota 327 zaposlenih, v letu 2019 pa je bilo planiranih 7 novih zaposlitev za nedoločen čas in 28 zaposlitev za določen čas.
V ljutomerskem zdravstvenem domu so v lanskem letu načrtovali povečanje za 5 na 92 zaposlenih, v Lendavi je bilo zaposlenih 117 ob načrtovanju 11 novih zaposlitev v 2019, v Gornji Radgoni pa je bilo ob 123 zaposlenih predvidenih še okoli 10 novih zaposlitev v letu 2019.
V Splošni bolnišnici Murska Sobota je po zadnjih podatkih zaposlenih 1094 oseb. Smo pa že poročali, da priznavajo potrebo po dodatnem kadru.
Poleg prihodov je bilo predvidenih tudi nekaj odhodov, bodisi zaradi lastne želje zaposlenih, bodisi zaradi upokojitve ali drugih razlogov, so še zapisali v finančnih načrtih pomurskih zdravstvenih zavodov.
Med vzroki za čakalne dobe tudi neodgovorni pacienti
Kljub vsem tem številkam in večanju števila zaposlenih pa se zdravstveni zavodi soočajo z večanjem čakalnih dob in ravno kadrovska podhranjenost bi naj bila eden izmed poglavitnih vzrokov za takšno stanje. Kot so zapisali v zadnjem poročilu o čakalnih dobah ZZZS za prvo polletje 2019, je v soboški bolnišnici pomanjkanje zdravnikov na določenih področjih eden izmed ključnih vzrokov za čakalne dobe, poleg tega obstajajo področja, kjer je zaposlen le en zdravnik specialist.
Poleg navedenega izpostavljajo pri vzrokih za čakalne dobe še večje število napotnic s pogosto neutemeljeno stopnjo nujnosti, predvsem s stopnjami nujnosti zelo hitro, tu so pa še neodgovorni pacienti, ki so naročeni, ampak ne sporočijo, da jih ne bo. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi pri pomurskih zdravstvenih domovih, ki vzroke za čakalne dobe vidijo v pomanjkanju kadra in dodatnih programov, preveliki količini napotitev in v prevelikem obsegu pacientovih pravic.
Podatki o čakalnih dobah nepravilni?
Glede na zadnja poročanja pa sta resničnost in ažurnost podatkov o čakalnih dobah vprašljiva. Zdravstveni inšpektorji so namreč preverili čakalne dobe za 10.498 vrst zdravstvenih storitev in našli neskladnosti pri kar 4882 oziroma 46 odstotkih.
Andreja Mojškrc iz inšpektorata je za Radio Slovenija, dejala, da so največ neskladij na tem področju ugotovili v splošnih bolnišnicah Murska Sobota, Brežice in Ptuj. Skoraj pri polovici so neskladja ugotovili tudi pri koncesionarjih.
ZZZS posluje s presežkom
Ne glede na točnost in ažurnost podatkov pa problematika čakalnih dob ni nič manj realna in aktualna. Tega se zavedajo tudi pri ZZZS, ki v skrajševanje čakalnih vrst vsako leto vržejo desetine milijonov evrov. Operacij in drugih posegov je sicer več, ampak čakalne dobe niso nič krajše.
To kaže, da zgolj metanje denarja ne bo odpravilo tega problema in se ga bo potrebno lotiti bolj celovito, ocenjujejo strokovnjaki.
ZZZS je ustvaril v lanskem letu 3,1 milijarde prihodkov in pri tem naredil 50,5 milijona evrov presežka. Vsega zbranega denarja sicer ZZZS ne more v celoti porabiti, ker je omejen s strani državnega odloka o dovoljeni porabi.
Za letošnje leto bo iz zdravstvene blagajne šlo za skrajševanje čakalnih vrst okoli pet milijonov evrov in še 8,5 milijona evrov iz državnega proračuna, kar je premalo po oceni generalnega direktorja Marjana Sušelja, ki je za Finance povedal, da bi bilo smiselno za čakalne dobe vlagati med 30 in 50 milijoni letno.
Nedvomno bo za celovito strukturno reformo, ki bo naslovila čakalne dobe, poleg vseh ostalih anomalij v zdravstvu, potrebno veliko politične volje in tudi znanja. Predpogoj pa je zagotovo, da pristojni upravljajo s pravilnimi podatki in natančnimi številkami.