Večji zavodi zapuščajo Združenje zdravstvenih zavodov. Preverili smo, kaj na to pravijo v pomurskih zdravstvenih domovih in bolnišnici.

V slovenskem zdravstvu so na vidiku spremembe – a ne nujno takšne, kakršnih se že dolga leta nadejamo. Univerzitetni klinični center Ljubljana in Univerzitetni klinični center Maribor namreč z novim letom zapuščata Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. O podobni potezi menda razmišljajo tudi v Zdravstvenem domu Ljubljana in Onkološkem inštitutu Ljubljana, po najnovejših informacijah pa celo v splošnih bolnišnicah Slovenj Gradec ter Ptuj. 

Najverjetneje se bodo omenjeni povezovali v novo združenje, vendar pogovori v povezavi s prihodnjo ureditvijo še potekajo.

Stroški previsoki, koristi premajhne?

V ljubljanskem UKC kot uraden razlog za izstop navajajo previsoke članarine. Po neuradnih informacijah pa je odločitvi botrovalo tudi nezadovoljstvo z rezultati, saj od združenja naj ne bi imeli dovolj. Da Združenje zanje naredi premalo, menijo tudi na Onkološkem inštitutu.

V vodstvu Zdravstvenega doma Ljubljana ocenjujejo, da Združenje zaradi njihovih posebnosti ne more zastopati velikih zavodov. Glede na zakonodajo ali razmere v zdravstvu po njihovem že dolgo ni več primerno, da Združenje predstavlja vse zdravstvene domove in bolnišnice, saj se veliki zavodi s po več tisoč zaposlenimi srečujejo s povsem drugačnimi težavami in načinom poslovanja kot manjši zavodi z nekaj deset zaposlenimi.

V javnosti se medtem pojavljajo tudi ugibanja o morebitnih političnih vzrokih. 

Nižji proračun Združenja, večja moč 'velikih'

Združenje sicer zastopa zdravstvene zavode pri pogajanjih z ministrstvom za zdravje, z zdravstveno zavarovalnico, prav tako v pogajanjih o splošnem dogovoru v zdravstvu, v katerem določijo razdelitev denarja za eno leto. Za zavode, ki se bodo odločili za izstop, bo torej smiselna nova oblika povezovanja, saj bolnišnica ali zdravstveni dom po 63. členu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne more samostojno sodelovati v pogajanjih o splošnem dogovoru.

Združenju, ki letno upravlja z 950.000 evri, se medtem obeta precej nižji proračun. Marjan Pintar, ki je v njem letos zasedel direktorski stolček, opozarja, da bi razdeljeni in nepovezani javni zdravstveni zavodi imeli bistveno slabšo pogajalsko moč. Izpostavlja pa tudi vprašanje etičnosti sprememb, kajti veliki zavodi bi z združevanjem okrepili tako pogajalsko kot siceršnjo moč:

"Že danes ima UKC večjo moč kot denimo bolnišnica Kranj. Ali je to, da bi imel UKC boljše pogoje financiranja, normalno? UKC in terciarne bolnišnice imajo že tako sredstva za terciar. Ali so lahko ljudje, ki bodo ležali v Brežicah, v slabšem položaju kot tisti, ki bodo ležali v UKC," se v pogovoru z STA sprašuje Pintar.

V pomurskih zdravstvenih zavodih smo zato preverili, kako gledajo na napovedane spremembe, kaj bi odhod večjih ustanov pomenil za preostale člane in ali morda tudi sami razmišljajo o izstopu iz Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije.

Pomurski zavodi ostajajo v Združenju

V Splošni bolnišnici Murska Sobota odločitev drugih zavodov ne komentirajo ter menijo, da je trenutno preuranjeno govoriti o morebitnih posledicah. 

»Zaenkrat ne razmišljamo o izstopu iz Združenja,« odgovarjajo v soboški bolnišnici.

Tudi v Zdravstvenem domu Murska Sobota o izstopu ni govora, saj Združenje po njihovih besedah javnim zdravstvenim zavodom nudi pomoč na različnih področjih delovanja:

»Pripravljajo skupna javna naročila, so partner pri pogajanjih za splošni dogovor, za direktorje javnih zdravstvenih zavodov pa je to mesto, kjer lahko pridobimo in izmenjamo informacije ter izoblikujemo skupna stališča. Za manjše javne zdravstvene zavode je vsekakor prednost ostati član združenja.«

Konkretneje odločitev večjih ustanov medtem komentirajo v Zdravstvenem domu Ljutomer. Po njihovih informacijah Univerzitetni klinični center Združenje zapušča, saj jim 95.000 evrov predstavlja prevelik strošek in niso zadovoljni s tem, kar je doseglo pri pogajanjih:

»Če držijo informacije iz časopisa Finance, da je UKC imel na razpolago 478 milijonov evrov, je 95.000 0,02 odstotka,« ugotavljajo v ljutomerskem zdravstvenem domu.

Ob tem dodajajo, da je terciarna raven deležna posebnega tretmaja na ministrstvu. Poudarjajo pa tudi, da je interes majhnih zdravstvenih domov združenje, saj lahko edino združeni kaj dosežejo.

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
Svetlana Maka… (nepreverjen)

vsi ostali ki se ne boste pridružili novemu združenju
boste ustanovili novo združenje
VESELI TOTENGROBARJI d.o.o

Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

lahko bi ustanovili organizacijo
tudi zakjučna dela v zdravstvu sp

In reply to by Svetlana Maka… (nepreverjen)

df (nepreverjen)

DF znan ka ti je drugi čas ka nemaš pajdašev in si moreš san s seuf pijsati pod raznimi drugimi nickami ali drugo ti nemre človik napijsati kak to ka se že enkrat obesi.

In reply to by Tujec 2 - pijancek (nepreverjen)

Starejše novice