Pred dnevi smo praznovali 2. svetovni dan čebel. Spomnili smo se na te pridne delavke in njihovo pomembnost za naše okolje.

Obenem pa smo bili priča protestu čebelarjev ob napovedanem škropljenju železnic z glifosatom z namenom zatiranja plevela na tračnicah in ob njih.

Imamo torej svetovni dan vendar pa, ali resnično prilagajmo svoje prakse zaradi tega? Kaj pa resnično pomeni za nas obstoj čebel?

Dober posel in usoda kmetijstva

Na ravni evropske zveze je opraševanje kot ekonomska kategorija ocenjena na 15 milijard letno. Gre za velik posel. In obenem gre za našo prihodnost. Kajti čebele so eden najbolj občutljivih elementov našega okolja ter so prvi pokazatelj zastrupljenosti le-tega. 

Gre torej za boj za naše okolje, našo biotsko raznovrstnost in našo samooskrbo s hrano. Združeni narodi ocenjujejo, da 40% vseh opraševalcev čaka izumrtje. Pri tem, da je od njih odvisnih 75% kmetijstva. Čebele tako niso le predmet vzdrževanja ekosistema, le prizadevanja za ohranitev narave, take kot smo je navajeni. Pri trendu vedno večje rasti prebivalstva in pri podatku, da se 13% svetovne populacije bori z lakoto, je jasno, da je tema samooskrbe s hrano in lokalne proizvodnje hrane, tema našega časa. Tema, ki bo definirala tudi prihodnje generacije. 

Dobre prakse zaščite po svetu

Po svetu se dogajajo različne dobre prakse. Na tem mestu velja pohvaliti Združene države Amerike, ki so leta 2017 razglasili črmlja, ravno zaradi njegove opraševalske funkcije, za ogroženo vrsto. Poleg tega pa sedaj k temu redno dodajajo nove in nove vrste čebel. Francija denimo se je zaščite čebel lotila z drugega konca in je prepovedala uporabo petih ključnih pesticidov, ki morijo čebele. 

Kaj za to naredi Evropska Unija?

V Evropskem parlamentu deluje posebni odbor za pesticide znotraj odbora za okolje, v katerem sta sodelovala tudi slovenska evroposlanca Lojze Peterle in Franc Bogovič. Evropska unija je v tem mandatu uspela omejiti rabo treh od petih ključnih škodljivih pesticidov ter sprejela vrsto ukrepov na področju omejevanja uvoza hrane iz držav zunaj Evropske unije, kjer so bili uporabljeni določeni pesticidi. Zanimivo pa je, Lojze Peterle je tudi kot edini slovenski poslanec glasoval proti nadaljnji široki rabi glifosata. 

Ob praznovanju Svetovnega dneva čebel pa je Peterle predstavil tudi prizadevanja v okviru proglasitve čebele za ogroženo vrsto. Ob tem je dejal: »pozivam najprej našo domovino Slovenijo, da posveti del svojih načrtovanih dejavnosti pri naslednjem predsedovanju Svetu Evropske zveze leta 2021. Na tem mestu pridemo v sliko slovenski evropski poslanci, na katere računam, da se bodo priključili tej pobudi in da bomo stopili skupaj, kot smo pri prizadevanjih okrog svetovnega dneva čebel.« Takšna prizadevanja je podprla tudi Čebelarska zveza Slovenije. 

Kakšen pa bo nadaljnji boj za okolje v Evropskem parlamentu pa bomo videli po nedelji. Oba namreč ponovno kandidirata.

S spleta

Komentarji (0)

Starejše novice