Na Statističnem uradu Republike Slovenije so objavili podatke selitvenega gibanja za Slovenijo za leto 2015. Pomursko regijo še vedno označujejo procesi, kot je izseljevanje mladih in s tem staranje prebivalstva. Selitveni prirast je bil v Pomurju namreč negativen, medtem ko je bil na območju celotne Slovenije ta v primerjavi z letom prej pozitiven.
Več ljudi zapušča Pomurje
V Pomurju se razmerje med izseljenimi in na novo priseljenimi sicer počasi izboljšuje, še vedno pa je selitveni prirast negativen. V lanskem letu se je iz pomurske regije odselilo 243 prebivalcev več, kot se jih je priselilo. Najbolj negativen selitveni prirast pa je bil sicer v Pomurju zabeležen leta 2012, ko se je izselilo 681 oseb več, kot se jih je priselilo.
Po podatkih Statističnega urada se je lani iz pomurske regije odselilo 2.919 ljudi, od tega 661 v tujino in 2.258 v druge statistične regije Slovenije. Leto prej pa se je iz Pomurja odselilo 1.957 ljudi. Večina selivcev je pa bila stara med 20 in 40 let.
Leta 2015 se je v Pomurje na novo priselilo 2.676 prebivalcev, od katerih je bilo 381 priseljencev iz tujih držav, medtem ko se je leto prej iz tujine v Pomurje priselilo 433 ljudi od skupno 2.857 priseljencev.
Tudi najmanjše pomurske občine izgubljajo prebivalce
Kot kažejo statistični podatki se selitveni prirast zelo razlikuje tudi v različnih pomurskih občinah. Tako je bilo lani največji selitveni prirast zaznati v Občini Hodoš, kjer je ta na tisoč prebivalcev znašal, kar 40,7. Toliko oseb na tisoč prebivalcev se je torej na novo priselilo. Visok pozitiven prirast je bil izmerjen tudi v Občini Velika Polana, kjer je znašal 13,1. Razmerje med razliko števila priseljenih ter števila odseljenih je bilo ugodno tudi v Občini Murska Sobota, Občini Puconci ter Občini Lendava. V vseh je znašal manj kot 2 na tisoč prebivalcev.
Največji negativni prirast je bil prikazan v občinah Kuzma, Grad, Cankova, Tišina, Dobrovnik, Turnišče, Odranci, Šalovci in Kobilje, kjer je ta znašal, kar - 39,9 na tisoč prebivalcev. Toliko se jih je torej lani iz občine odselilo več kot priselilo.
Največ Slovencev odhaja v Avstrijo
Še vedno se veliko ljudi seli v tujino, od tega največ v bližnje države kot je Avstrija. Tja se je preselila kar četrtina vseh teh oseb, sledila pa je Nemčija. Slovenski državljani pa so se lani selili tudi v 91 različnih držav po svetu. Največ tujih državljanov iz Slovenije medtem odhaja v Bosno in Hercegovino.
Tujci se priseljujejo
Selitveni prirast tujih državljanov je bil že sedemnajsto leto zapored pozitiven. V letu 2015 se jih je namreč v Slovenijo priselilo 6.406 več, kot se jih je iz nje odselilo. Tujci so se lani priselili v Slovenijo iz kar 116 različnih držav. Največ, kar 37 odstotkov, je bilo priseljenih državljanov Bosne in Hercegovine, za največ preostalih pa so bile države prejšnjega prebivališča še Kosovo, Srbija, Hrvaška in Makedonija.
V letu 2015 se je iz Slovenije odselilo 14.913 oseb, priselilo pa se jih je 15.420. Priselilo se je torej 507 oseb več kot se jih je odselilo. Selitveni prirast državljanov Slovenije pa je bil v letu 2015 že šestnajsto leto zapored negativen. Iz države se jih je odselilo, kar 5.899 več, kot se jih je v državo priselilo.
