Prve pokrajinske volitve naj bi povezali z lokalnimi volitvami leta 2010
Prejšnji teden je koalicija v državni zbor vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o 13 predlaganih pokrajinah, ki bi ga izvedli 22. junija. Na območju vsake od predlaganih 13 pokrajin naj bi se prebivalci opredeljevali, ali se s predvideno pokrajino, v katero naj bi sodili, tudi strinjajo. Kjer obstajajo tudi dileme o imenu pokrajin, bi se opredeljevali tudi o poimenovanju. V drugo skupino sodi bržkone tudi najbolj severovzhodni del države, saj zadnji vladni predlog ne podaja konkretnega poimenovanja. Volivci pokrajine ob Muri se bodo ob strinjanju oz. nestrinjanju z območjem bodoče pokrajine odločali tudi med poimenovanjem Pomurska pokrajina oz. Prekmursko-Prleška pokrajina. Svoje predstavnike v pokrajinskih organih naj bi volivci izbirali na lokalnih volitvah leta 2010.
Štihec: "Nobed poslanec se ne bo več mogel skrivati za večinsko voljo ljudi"
župan Mestne občine Murska Sobota Anton Štihec nam je povedal, da bi referendum za našo regijo pomenil veliko. »Noben poslanec se ne bo več mogel skrivati za večinsko voljo ljudi. če pa bo večinska volja ljudi odločila proti pokrajinam, kar je po moje slabo, potem bo zadeva za nekaj časa obstala. Absolutno pričakujem pozitiven izid, predvsem za našo pokrajino. To je priložnost, da bomo lahko dohitevali bolj razvite,« je prepričan Štihec.
Zgolj politična poteza?
Gornjeradgonski župan Anton Kampuš po drugi strani referendum označuje kot politično potezo. »Referendum je napaka vladajoče koalicije, saj v tem trenutku ni nobene potrebe ljudi siliti v tovrstno odločanje. če se že vladne stranke o pokrajinski zakonodaji niso uspele dogovoriti, kako naj bi potem mi, ki bi nas politiki morali prepričati, lahko to razumeli,« kritično razmišlja Kampuš. Murskosoboški župan pravi, da je treba ljudem celotno zadevo pravilno razložiti. »Nekateri se sklicujejo na to, da ni vse dorečeno do zadnje vejice in pike, a tudi zakon o lokalni samoupravi in občinah se je večkrat spreminjal in so se zadeve pozneje dorekle in spreminjale na bolje. Pripravljena pokrajinska zakonodaja nikoli ne bo odgovarjala vsem, zato jo bo treba spreminjati, če bomo do nje prišli,« meni murskosoboški župan.
Kampuš čaka na konkreten proračun
Minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan žagar poudarja, da naj bi pokrajine prinesle hitrejši in skladnejši razvoj Slovenije. Prav ta način argumentacije se zdi sporen županu Gornje Radgone Kampušu. »Nekorektno se mi zdi, da vlada operira z navedbo, da bi v primeru razdelitve na pokrajine bile manj razvite pokrajine na boljšem. Kot župan Občine Gornja Radgona in kot Pomurec lahko povem, da bom šele takrat, ko bom imel proračun naše bodoče pokrajine na mizi in bom videl razliko med dosedanjimi dohodki občin in predvidenimi prihodki po proračunu, lahko govoril o tem, katera varianta je za Pomurje boljša,« pravi prvi mož gornjeradgonske občine Anton Kampuš. Njegov murskosoboški kolega pa je že v tem trenutku prepričan v pozitiven pokrajinski izkupiček za našo regijo. »Po mojem mnenju bi za našo regijo morali sprejeti pokrajinsko zakonodajo, saj bi s tem več pridobili kot izgubili,« zaključuje Anton Štihec.
