Pri pokrajinski zakonodaji še veliko nejasnosti
Predlagana pokrajinska zakonodaja že dalj časa buri duhove po celotni državi. Tudi v Pomurju je predlog vladne Službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj povzročil mešane občutke. Predvsem v Občini Ljutomer razmišljajo o morebitni ustanovitvi tako imenovane Prleške pokrajine. žal so na dobro obiskani okrogli mizi svoja mnenja soočili le funkcionarji z desne strani reke Mure.
Franc Jurša: »Na levem bregu Mure preveč čakajo«
župan Občine Ljutomer Franc Jurša je dejal, da so se o predlagani pokrajinski zakonodaji pogovarjali na zadnji seji občinskega sveta. Prav tako so pripravili sestanek z ministrom žagarjem in ga seznanili s svojimi stališči. Jurša je omenil, da večina občinskih svetov sosednjih občin omenjene problematike še ni obravnavala, tako da tudi župani teh občin še nimajo izdelanega stališča. »Iz razprave je bilo mogoče razbrati, da se bolj razmišlja o veliki štajerski pokrajini,« je dejal Jurša. Ljutomerski župan je pripravil tri predloge. Po prvem bi Prleki ustanovili lastno Prleško pokrajino. Oblast bi se delila znotraj upravnih enot. Drug predlog predvideva vključitev v »veliko« štajersko pokrajino, kar bi pomenilo, da bi v Sloveniji ustanovili manjše število pokrajin, ki pa bi obsegale večja območja. Tretji predlog ljutomerskega župana pa predvideva ustanovitev Prleško-Prekmurske pokrajine s sedežem v Ljutomeru, medtem ko bi se oblast delila po upravnih enotah. »Na levem bregu Mure vse preveč čakajo in mislijo, da jim bo dano, kar je država predlagala. Tudi v pogovorih se ne trudijo. čas je, da se pogovorimo in dogovorimo. Cenim tako ljudi z levega kot desnega brega reke Mure im menim, da lahko sodelujemo,« je na koncu dejal Jurša, ki ne izključuje možnosti posvetovalnega referenduma.
Tomislav Nemec: »Vsaj dve tretjini delovnih mest bi se morali nahajati izven pokrajinskega središča«
Načelnik ljutomerske upravne enote meni, da je občina boljši gospodar od države, in zato v pokrajinah vidi določeno priložnost. »če bodo prleške občine enotne, bodo dobile lastno pokrajino. Zaenkrat pa ni liderja, ki bi tako idejo vodil,« je izpostavil Nemec, ki pričakuje, da bi bili izven pokrajinskega središča locirani dve tretjini delovnih mest, kar bi pomenilo, da bi sedanja upravna središča ohranila svoj pomen.
Medel odziv v ostalih prleških občinah
Na okrogli mizi so spregovorili tudi funkcionarji ostalih prleških občin. Kot je dejal ormoški občinski svetnik Slavko Kosi (LDS), se o omenjeni problematiki v njihovi občini še niso konkretneje pogovarjali. Prleški pokrajini ne nasprotujejo, vendar meni, da je bolj aktualna ustanovitev velike štajerske pokrajine. »Sam menim, da pokrajine ne bodo ustanovljene prej kot v petih letih,« je na koncu dodal Slavko Kosi. Tudi župan Občine Sveti Jurij ob ščavnici Anton Slana je mnenja, da pokrajin še ne bomo ustanovili tako kmalu. Med drugim je dejal, da se vsi prebivalci na območju predlagane Prleške pokrajine ne deklarirajo za Prleke. župan Občine Križevci pri Ljutomeru Ozvald Tučič je zagovornik manjšega števila večjih pokrajin, ki bi lažje parirale državi. »Med ljudmi se pojavlja strah pred regionalnim centralizmom,« je omenil Tučič. Gornjeradgonski občinski svetnik Feliks Petek je dejal, da na dosedanjih sejah o pokrajinah še niso razpravljali. Izrazil je upanje, da bo omenjena problematika naše kraje povezala.
Aleš Gulič: »Ne razmišljajte samo romantično, ampak predvsem realno«
Okrogle mize se je udeležil tudi državnozborski poslanec Aleš Gulič (LDS), ki se s pokrajinsko zakonodajo tudi podrobneje ukvarja. Dejal je, da je vladna Služba za lokalno samoupravo in regionalni razvoj območja pokrajin določala na podlagi podobnih kazalcev razvoja. Kot pravi Gulič, je Pomurje v vseh variantah ena regija. »številko 14 bo težko spremeniti. Pri regionalizaciji je kar pet zakonov. Veliko bolj pomembna od zakona o številu pokrajin in njihovih območjih sta zakona o financiranju pokrajin in prenosu pristojnosti. Danes še vedno ne vemo, ali bomo ohranili sedanje upravne enote ter kakšne oblastne vzvode bo ohranila država. Država bo silno zadovoljna, če se boste med seboj kregali. Imejte v mislih, da živite in boste živeli skupaj. Po mojem mnenju bi bilo najbolj pametno, če bi bilo pokrajin manj,« je dejal Gulič.
Malo možnosti za ustanovitev Prleške pokrajine
Sama okrogla miza je dala kar nekaj odgovorov. Razprava bi bila vsekakor bolj kvalitetna, če bi se vabilu odzvali še prekmurski župani oziroma občinski svetniki. Prisotni so pogrešali predvsem župana edine pomurske mestne občine.
Kljub vsemu pa je že danes jasno, da Prleška pokrajina nima dovolj široke podpore. Občina Ljutomer je, kot kaže, pri izvedbi omenjenega projekta ostala sama. V prihodnosti se bo potrebno na področju pokrajinske problematike bolj osredotočiti na upravljanje oziroma delitev oblasti. Do danes se je razmišljalo preveč čustveno in premalo realno. Lahko se zgodi, da bodo upravne enote v današnji obliki ukinjene, kar bi pomenilo, da bi morali upravne zadeve v prihodnosti urejati v pokrajinskih središčih. Selitev »birokracije« bi po eni strani prinesla določeno racionalizacijo, vendar pa bi na drugi strani sedanja upravna središča dobesedno izumrla. Vlada želi izpeljati ogromen projekt. Po mojem lastnem prepričanju gre za enega največjih projektov po osamosvojitvi, zato bi morali pri sprejemanju pokrajinske zakonodaje vse prej kot hiteti. Nekatere sklope omenjene zakonodaje bo tako ali drugače potrebno sprejeti z dvotretjinsko večino. Upamo lahko le, da bo pri projektu pokrajin v ospredje stopila stroka, ne pa politika. že na včerajšnji okrogli mizi so nekateri govorniki nastopili na način, ki mi je dal občutek, da so pred vrati znova lokalne volitve.
