Barviti kioski naše preteklosti: Iz pomurskega podjetja v svet.

Te kioske gotovo pomnite vsaj iz svojega otroštva. Živopisni objekti igrivih oblik so močno zaznamovali podobo naših mest v nekdanji Jugoslaviji in zgodnjih 90-ih letih, po Evropi pa jih še danes najdemo v velikem številu.

Nekaj trpežnih primerkov je zbranih na tem naslovu, in kot kaže, smo jih še pred leti samo v Ljubljani lahko našteli več kot trideset. 

Pa ste vedeli, da so jih nekoč izdelovali prav tukaj, na vzhodu Slovenije?

Iz Pomurja v svet

Tako imenovani Kiosk K67 je plod arhitekta in oblikovalca Saše J. Mächtiga, enega vidnejših slovenskih kreativcev s področja industrijskega oblikovanja.

Medtem ko za samo zasnovo stoji Ljubljančan, pa so modularne enote pravzaprav nastajale v naših koncih, natančneje v ljutomerskem podjetju Imgrad. 

Sredi devetdesetih let so se zaradi radikalnih sprememb v slovenskem gospodarskem sistemu odločili ustaviti njihovo proizvodnjo, družba pa se je leta 2008 nato preimenovala in danes obratuje pod imenom Razvojno podjetje Ultramarin.

Sestavljiva ulična oprema navdušila Jugoslavijo

Z ogrodjem iz ojačanega poliestra se je Kiosk K67 izkazal za izjemno praktičnega, saj je bilo posamezne enote moč povezati na različne načine – za različne namene

Po predstavitvi strokovni javnosti leta 1968 in prvi razstavi prototipov v Ljutomeru je kmalu osvojil celotno Jugoslavijo in sestavljive objekte smo lahko našli tako rekoč povsod; od Ljubljane do Skopja.

Modularne večnamenske enote so bile vsestransko uporabne in tako so nam v njih večkrat postregli s časopisi, prigrizki ali sladoledom, posluževali pa so se jih celo ključarji, čevljarji in komentatorji nogometnih tekem. Ponekod so jih uporabljali celo kot čuvajnice in zavetja.

Zapisan v svetovno zgodovino

Njihova vsestranskost jih je ponesla tudi v druga srednjeevropska mesta, po pisanju rtvslo so namreč v tujino prodali kar 7500 primerkov

Dosegli so celo Novo Zelandijo in Japonsko, ravnodušne pa niso ostale niti mednarodne revije. 

Leta 1970 si je Mächtigovo delo tako prislužilo prostor v zbirki newyorškega muzeja za sodobno umetnost MoMA, ki ga je vključil v svojo retrospektivo najboljših primerov oblikovanja v 20. stoletju.

Pisana druščina domiselnih oblik

K67 je resda najbolj znano delo Mächtiga, a gotovo prepoznate tudi nekaj njegovih drugih stvaritev, ki so nekoč krasile naše ulice, na primer pisane in nekoliko ukrivljene koše za smeti z imenom Žaba 2, telefonske govorilnice ali pa velike zbiralnike koristnih odpadkov.

Foto: F.A. Bobo

Naslovna fotografija: Muzej za arhitekturo in oblikovanje (mao.si)

Komentarji (6)

pikapolonica124 (ni preverjeno)

končno nekše spodobni prispevek na Sobotainfo.

Drugače pa on topic: - Jako zanimive oblike, design. San nej znal ka je to z našij koncov.

jablana154 (ni preverjeno)

Mislim, da bi oživitev ideje teh kioskov bila lahko dobra uspešnica. Podoben dizajn, rahlo posodobljen, opremljen z novodobno opremo, kot je klima, LED osvetlitev in podobno.

Nostalgija se prodaja. Poglejte si samo ponudbo v raznih lidlih in hoferjih, ki imajo skoraj vsak mesec ponudbo izdelkov, ki smo jih kupovali v času bivše države.

Vili76 (ni preverjeno)

Točno tou san si jes tudi mislo ob čitanju članka...

In reply to by jablana154 (ni preverjeno)

kanžor

Dosti podjetij je bilo kot zlata jama in so dobro poslovala kak v Ljutomeru tako v Murski ampak na žalost so prišli mešetarji in vse skupaj zapravili uničili in ljudi poslali v bedo sebe pa obogatili .Vem ,da je ne umno ampak vsi ,ki so kradli in vse zapravili jim želim bolezni takšne da je ne bi mogli pozdraviti za noben denar

gost Lendavčan (ni preverjeno)

A niste sposobni napisat da ga je delalo Ljutomersko podjetje Imgrad ???

sivacelica (ni preverjeno)

Mar nisi sposoben preblati članka, kot se spodobi? Saj je zapisano, pa še posebej je označen članek s svetlo modro barvo

In reply to by gost Lendavčan (ni preverjeno)

Starejše novice