Država si prizadeva delež kadilcev znižati do pod pet odstotkov in do leta 2050 postati družba brez tobaka. Tako bi lahko DZ že decembra izglasoval Zakon o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, ki nam prinaša vrsto protikadilskih ukrepov.
S kadilci nad kajenje
S pribitkom 50 centov na ceno škatlice oziroma tridesetih gramov rezanega tobaka želi država od kadilcev zbrati sredstva za zdravljenje s tobakom povezanih bolezni, preprečevanje kajenja in programe za opuščanje kajenja. V skladu si obetajo 103,3 milijonov evrov, a ker predlogu na finančnem ministrstvu niso naklonjeni, do njegove realizacije morda sploh ne bo prišlo.
Odklenkalo tudi dišečim aromam
Medtem ko predvsem mladi zmotno predpostavljajo, da so tobačni izdelki z dodanimi aromami manj škodljivi za zdravje, je resnica daleč od tega. Arome naj bi bile pravzaprav zelo toksične in vodile do večje zasvojenosti, predlog zakona pa zato predvidevava prepoved trženja tovrstnih izdelkov, piše Mariborinfo.
Neatraktivne enotne embalaže
Tako kot Madžarska, Irska, Velika Britanija in Francija tudi pri nas uvajamo enotne, manj atraktivne embalaže, opremljene z opozorili in nazornimi slikami posledic kajenja. Te naj bi bile že na videz izjemno odbijajoče.
“Večina sodelujočih je enotno embalažo označila za ne moderno, ceneno, neprivlačno in slabe kvalitete. Ob kajenju cigaret iz takšne embalaže so se sodelujoči počutili bolj osramočene in nesprejete s strani prijateljev kot takrat, ko so kadili cigarete iz originalne embalaže,” so zapisali v zakonu o omejevanju rabe tobačnih izdelkov.
Prizaneseno ne bo niti elektronskim cigaretam
Tudi elektronske cigarete bodo v prihodnje podvržene enakim omejitvam kot običajni tobačni izdelki. Njihova uporaba bo prepovedana povsod, kjer je to zakonsko določeno, veljala pa bo tudi popolna prepoved oglaševanja in prodaje mladoletnim ter višja obdavčitev.
Nič več kajenja na televiziji
Oglaševanje tobačnih izdelkov na prodajnih mestih bo morda kmalu stvar preteklosti. Prodajalci in ponudniki bodo morali namreč tobačne izdelke hraniti daleč od oči javnosti, z izjemo filmov, nadaljevank in serij pa se kajenje umika tudi s televizije.
Kadi vsak četrti Slovenec
V Sloveniji naj bi sicer kadil vsak četrti državljan med 15. in 64. letom starosti.
Za boleznimi, povezanimi s kajenjem, pri nas dnevno umre deset ljudi, torej kar 3600 na leto. S tem je statistika smrtnosti, povezana s kajenjem, znatno višja od tiste, povezane z alkoholizmom (900 ljudi letno), prometnimi nesrečami (108) in samomorom (448).
Kot ugotavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, pa je Slovenija pri omejevanju uporabe tobačnih izdelkov in z njimi povezanih bolezni tudi znatno manj uspešna od drugih evropskih držav.
*Slika je simbolična
