20. maja je začel veljati nov Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki se bo začel uporabljati 90 dni po njegovi uveljavitvi, in sicer 18. avgusta. Slednji med drugim predvideva strožje sankcije za kršitelje.
Višje globe
Po podatkih Tržnega inšpektorata RS je bilo letos na področju sive ekonomije opravljenih že 2281 inšpekcijskih pregledov, izrečenih 214 upravnih in 401 prekrškovnih ukrepov, pri čemer poudarjajo, da so inšpektorji sedaj na delu tudi popoldne.
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC) predvideva za posameznike – šušmarje – bistveno višje globe, in sicer v višini od 208,65 EUR do slabih 2000 evrov. Enaka kazen bo prav tako doletela tistega, ki takšnega posameznika najame za opravljanje storitve. S spremembo zakona bo to kršitelja stalo skoraj dve minimalni neto plači, saj bo globa za posameznika od 1000 do 7000 evrov, za tistega, ki bo delo na črno omogočal, pa od 1000 do 5000 evrov. Nad področjem bo odslej bdela tudi carinska uprava, ki je s svojimi mobilnimi enotami na terenu prisotna že sedaj.
Največ oglasov na spletu
Na tržnem inšpektoratu ugotavljajo, da se največ dela na črno pojavlja med obrtniki in ponudniki varstva otrok, čiščenja stanovanjskih prostorov kot tudi inštrukcij. Med obrtniki, ki ne izdajajo računov, pa so predvsem avtomehaniki, električarji, vodovodarji, frizerji in ponudniki kozmetičnih storitev. Mnogi izmed njih se vedno pogosteje odločajo za oglaševanje na spletu in družbenih omrežjih, pri čemer je bilo pred leti največ oglasov za črno delo v časopisih.
Sosedu lahko odslej pomagamo brez slabe vesti
Od sedaj naprej bo moral biti izvod pogodbe (kadar gre za delo na podlagi pogodbe civilnega prava, pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela) ves čas na kraju opravljanja dela, nov zakon pa poleg tega predvideva, da se v delo na črno v prihodnje ne bodo več šteli medsosedska pomoč, nujno, humanitarno, prostovoljno, dobrodelno delo in osebno dopolnilno delo ter sorodstvena pomoč.
Plačevanje socialnih prispevkov prek vrednotnic
Za osebno dopolnilno delo bomo po novem morali plačevati socialne prispevke prek vrednotnic, ki jo bo moral enkrat mesečno kupiti naročnik storitve ali izvajalec, odvisno od vrste dela. Ta bo stala devet evrov, z njo pa bodo ljudje zavarovani za primer poškodbe pri delu in pridobili tudi dan delovne dobe. Na ta način bodo lahko izvajalci v polletju zaslužili trikrat več od povprečne neto plače, vendar bodo morali prihodke prijaviti davčni upravi.
