Hidroelektrarne na Muri naj bi imele večji vpliv na okolje, kot ga kaže okoljsko poročilo.
V njem so namreč številni pomanjkljivi podatki, napačne predpostavke in pravne pomanjkljivosti, trdita okoljska strokovnjaka iz Avstrije in Nemčije v strokovnih ocenah, ki sta jih poslala na ministrstvo za okolje in prostor.
Strokovno oceno o okoljskem poročilu za državni prostorski načrt za načrtovano hidroelektrarno Hrastje-Mota na reki Muri sta pripravila Steven Weiss z univerze Karl-Franzens v avstrijskem Gradcu in Gregory Egger z univerze v nemškem Karlsruheju. Strokovni pregled razkriva nizko kakovost poročila, velike pomanjkljivosti v podatkih in vsebuje številne napačne predpostavke.
Negativni učinki preveliki
Nevladne organizacije, Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF), Zveza društev Moja Mura in Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS), že dolgo opozarjajo, da bi bili negativni učinki hidroelektrarne na reki Muri, zadnji veliki prosto tekoči reki z največjimi poplavnimi gozdovi in najvišjo raznolikostjo rib v Sloveniji, preveliki, da bi projekt lahko odobrili.
Tudi samo okoljsko poročilo dokazuje, da ima projekt prevelike vplive na okolje. A nevladne organizacije trdijo, da so tudi ti vplivi podcenjeni in da obseg vplivov na habitate in vrste Nature 2000 v OP ni bil ocenjen pravilno. Zato so naročili dve neodvisni strokovni mnenji mednarodnih znanstvenikov o strokovnosti in kakovosti OP ter vplivov, ki jih predvideva na ogrožene vrste rib in poplavne gozdove.
»Okoljsko poročilo podcenjuje vpliv na ključne vrst rib oziroma sploh ni bil ocenjen, ne ocenjuje posledic načrtovanih jezov za ribje populacije nižje od jezu ter podcenjuje ali prezre potencialne vplive na čezmejni ravni, na območjih Nature 2000 vzdolž Mure v Avstriji, na Hrvaškem in Madžarskem,” pravi Weiss.
Egger pa je poudaril, da ne ocenjuje ustrezno vplivov na poplavne gozdove in da bi bili negativni vplivi na mehkolesne gozdove več kot dvakrat višji, kot navaja okoljsko poročilo, zaradi česar so kompenzacijski ukrepi nemogoči.
Oba strokovnjaka se strinjata, da se za reko in območje takšnega mednarodnega pomena, kot je Mura, morajo uporabiti najvišji možni pravni in strokovni standardi.
Andreja Slameršek, strokovnjakinja za pravne in strokovne zadeve v kampanji Rešimo Muro! in predsednica DPRS meni, da so bili vplivi na ribje vrste ter poplavne gozdove podcenjeni z namenom prikazati čim manjše vplive na naravo, da bi lahko kasneje v postopku izdajanja dovoljenja utemeljili izravnalne ukrepe.
»Ugotovitve strokovnjakov zbujajo skrb in kažejo, da so vplivi načrtovane hidroelektrarne na ogrožene vrste rib in poplavne gozdove izjemno podcenjeni. Verjamemo, da je v interesu naše narave ter ljudi iz Pomurja in sosednjih držav, da je ocena vplivov pravilna in čim bolj izčrpna. Zato pozivamo ministrico za okolje Ireno Majcen, naj zagotovi, da se to tudi zgodi,« je povedal Stojan Habjanič, koordinator kampanje Rešimo Muro! in predsednik Zveze društev Moja Mura.
Načrtovani jez Hrastje-Mota bi bil prvi jez na slovenski Muri in bi prekinil prost pretok vode in usedlin ter preprečil migracijo rib na širšem območju Mure, Drave in Donave, pa pravi Arno Mohl iz WWF.
Podporniki kampanje so sicer opozorili, da je njen slovenski del ključni del največjega naravnega rečnega ekosistema v srednji Evropi, ki vključuje prosto tekoče dele Mure, Drave in Donave, od Špilja v Avstriji do Železnih vrat na romunsko-srbski meji v dolžini več kot tisoč kilometrov.