Večini članic EU je že uspelo uspešno implementirati reforme na trgu dela, ki ob večanju deleža starejšega prebivalstva omogoča vzdržnost pokojninske blagajne.
Reforma dela in pokojninske sheme so eden ključnih vprašanj dosedanjih vlad, ki se v Sloveniji ter celotnem evroobmočju spopadajo tako s finančno krizo kot starajočim prebivalstvom. Poslanci trenutne vlade so se že seznanili z ukrepi, ki so za vzdržnost trga v prihodnjih letih nujne. Reforma dela tako obeta tudi spremembe na področju manjšanja razlik med številom zaposlenih za nedoločen čas ter ostalimi oblikami zaposlovanja.
Nad nesorazmerja med zaposlenih za določen in nedoločen čas z enotno pogodbo
Ključna usmeritev reforme trga dela naj bi bila odprava segmentacije na trgu dela, torej velikih razlik med tistimi, ki so zaposleni za nedoločen čas, ter številnimi, ki so v začasnih in negotovih oblikah dela. To naj bi rešili z vpeljavo enotne pogodbe za nedoločen čas, ki bi predvidevala tri obdobja zaposlitve. V okviru prvega, poskusnega obdobja v trajanju petih mesecev, bi imel delodajalec možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez razloga. Sledilo bi prilagoditveno obdobje oz. obdobje zaposlitve do dveh let. Če bi želel delodajalec v tej fazi delavcu prekiniti pogodbo o zaposlitvi, bi morali za to obstajati razlogi. Poleg tega zaposlenemu v času prilagajanja že pripadajo vse pravice z naslova delovnega razmerja. V tretjem obdobju, obdobju stabilnosti, bi veljala bolj ali manj ureditev kot pri zaposlitvi za nedoločen čas, a v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi uvedli več poenostavitev formalnosti. Reforma naj bi tudi na nekaterih drugih področjih poenostavila postopke.
Sindikati ostro proti predlogu o neplačanih malicah
Predlagane spremembe se nanašajo tudi na odmor za malico med delovnim časom. Gre za vprašanje, ali se malica še naprej šteje v delovni čas in ali je plačana. V zvezi s tem so sindikati s predsednikom zveze sindikatov Dušanom Semoličem na čelu nepopustljivi, saj spremembe na tem področju po njihovih besedah pomenijo precejšen poseg v prihodke zaposlenih. Dogovor vlade s socialnimi partnerji je po mnenju sindikatov nujen.
Postopno dvigovanje upokojitvene dobe neizogibno
Leta 2008 je po statističnih podatkih v Evropi živelo nekaj manj kot 17 odstotkov prebivalstva, starejšega od 65 let, po ocenah Eurostata pa se bo število prebivalstva starega nad 50 let v prihodnje povečalo do 30 odstotkov oz. 35 odstotkov v Sloveniji. Pomanjkanje aktivno zaposlenega prebivalstva posledično pomeni nevzdržnost pokojninskega sistema, zato je po besedah nekaterih poslancev ter pristojnega ministra Vizjaka reforma nujna. Direktive evropskih institucij na področju delovne politike stremijo predvsem k reformi višanja upokojitvene starosti oz. podaljševanje delovne dobe, kjer se že omenja enotna starost 65 let. Dosedanja ureditev je kot prvo merilo za upokojitev upoštevala pokojninsko dobo, ki omogoča upokojitev žensk pri 57 letih z nekaj manj kot 38 let delovne dobe ter moškim pri 58 letih z 40-letno delovno dobo.
Graf 1: Starostna struktura upokojitve:
