Celec: ta poračun je ekscesen!

172 parkirnih mest...Nebi bilo smiselno (če se že gradi), da se doda še eno ali dve nadstropji parkirišč, pa bo en čas mir?

"Pri tem so imeli svetniki pomisleke o izvedeni študiji, ki bi naj bila premalo natančna"

naši vsemogočni svetniki so seveda bistveno pametnejši od vseh strokovnjakov....pa to ne moreš verjeti

Ta Celec je ekscesen! :)

Ja Eko, smiselno. Davaj pejneze... ;)

Ne vidiš ka so te ideje ekscesne, kak pravi mr. 7 odstotkov, nova SDS energija v MS.

Eko ja, in potem, ko bodo prazni parkplaci se bomo pa spraševali kdo je kriv, da imamo predimenzionirano parkirno hišo. Nadgraditi se še vedno da.

Fidel ka si slučajno vido študijo pa lejko potrdiš ka je dobra ?? Nej pa neka na pamet.

Osebno san pa malo skeptičen glede zasebno-poslovnoga partnerstva...

.. tej projekt s parkirišči čistak štima in de tan glih fajn prostorsko notre pasalo, ge je načrtovano, tako zaradi primarne namembnosti kot tudi sekundarnih vzporednih učinkov .. ;-)

.. zadeva de sigurno rentabilna, zaenkrat pač v tem obsegu 172 parkirnih mest, tau je čistak merljiva stvar, in kajpak, kak vedno, gda de zadevca postavljena, je tisto testno obdobje dveh let, ge de se pokazalo, kakšen je odziv und so .. odziv de ok, tak ka de se kaj hitro te eno nadstropje še kcuj zgradilo .. ;-) .. tak, čevapčič je ocejno, vrvlite vij čevapčiče .. :-))

.. mhm, iz proračuna pa več sredstev soboški knjižnici .. ;-)

.. soboška knjižnica je cool, če tak fajn mladostniško trendy poven .. :-) .. še predvsem fajne ambientalni občutek dobiš, gda si tan .. ;-)

.. jap, soboška knjižnica si zaslujže čimvečji support, gre za pomemben objekt za vsakega občana MS .. ;-)

j...m vam vsem svetnikom če nete začali delati v korist občine občanov nej pa ka se samo idete kdo de koga zajebo, vsem odvzeti mandat nemo vas več volili pa če de občina brez svetnikov

Kak san gledo, 90 % teh lidij za 3 lejta nede prišla v krajevne skupnosti za hišnike, ka šele v mestni svejt.

To je prepucavanje, pa drkarjenje.

Eksces je nadloga naše civilizacije. Temelji na pohlepu, krepi se v egoizmu, v vse bolj razširjenem svetu potrošništva pa se je naravnost razcvetel.

Eksces je pravzaprav glavni vzrok za sodobno dilemo človeškega obstoja, od zdravstvenih težav zaradi prevelike teže ali modnega stradanja do življenjskih slogov, ki jih narekujejo pretirane zahteve glede okolja ter osebnih razprtij in vojn, ki jih določata neomejeno izvajanje moči in uničevanje. Slovarska razlaga ekscesa običajno pravi, da gre za vedenje, ki presega običajno, razumsko ali zakonito, kar kaže na neuravnovešenost, izgubo nadzora ali celo kontroverznost.

Najbolj izraziti glasniki sodobnega ekscesa so mediji, od popularnih revij do zabavnih televizijskih kanalov, katerih vsebina neutrudno časti potrošništvo kot obliko sodelovanja, pretirano potrošništvo pa kot obred, ki vodi k uspehu. Skladno s tem postaja eksces merilo za to, kako živimo z drugimi in počnemo to, kar počno drugi, naj gre za zapravljivega soseda ali pretirano oboževanje idola. Eksces predstavlja tudi novo priložnost za rivalstvo, saj predajanje temu občutku postane kolektivni trud, združevanje številnih enako mislečih potrošnikov pa daje občutek varnosti.

V sferi družbenih lestvic se eksces pogosto uporablja kot mehanizem, ki omogoča bližnjico do iskanega statusa v obliki nakupovanja in vidnosti materialnega bogastva, naj gre za velikost želodca ali velikost hiše, sloga oblačenja ali stil, ki je prepoznaven z avtomobilsko znamko. Znamenja bogastva konec koncev dodatno utrjujejo udobno atmosfero samorazvajanja, ki odseva samozadovoljstvo, spodbuja srednjerazredno zavest in podpira tako želeno podobo uspeha.

Na ta način eksces zadovoljuje potrebe vidnega potrošništva, ki presega osnovne potrebe po hrani in strehi nad glavo, pomaga političnim voditeljem graditi svetovne nazore, ki so sami sebi namen, in poganja kolesje kapitalizma. Poleg tega je eksces posledica neutrudnega proizvodnega kroga, ki ga povzroča ekonomski sistem z vztrajnim zagovarjanjem stalne rasti. Eksces postaja izziv, ki zaobjema ne le trgovski svet, ampak tudi področje kreativnega oglaševanja, ki mora tako ekscesivne izdelke kot ekscesivno vedenje prodajati kot sprejemljive ali celo zaželene potrebe sodobnega človeka. Eksces je tako običajno povezan z nečim novim, modernim ali posedovanim, ki v iskanju dobrega življenja naposled postanejo pozitivne vrednote.

Uveljavljanje ekscesa kot oblike potrošništva določa osnovne pogoje vseh vidikov sodobnega življenja, vključno z njegovimi negativnimi posledicami kot sta nezmernost in pretirana razvajenost. Slednji se ne odražata le v osebnih ovirah, ki so povezane z vse večjim številom rakavih obolenj, srčnih in drugih bolezni, ampak tudi v rastoči zadolženosti zaradi plačevanja s kreditnimi karticami in masivnih finančnih krizah, ki se kot kuga širijo znotraj naprednih industrijskih družb, kjer finančne zmožnosti določajo posojilodajalci, ki postanejo tipični element razumnega obstoja. Življenje prek meja posameznikovih zmogljivosti je namreč še ena posledica ekscesa kot potrošniške ideologije. Eksces torej vedno vodi ne le v propad bioloških sistemov, ampak tudi v zrušenje političnega in ekonomskega reda.

Ravno pretirano politično samopoveličevanje je nedavno povzročilo nevaren presedan, ki je odprl vprašanje velikih moralnih in pravnih težav v zvezi z arbitrarno uporabe sile. Začelo se je z Bosno in nato nadaljevalo v Iraku, Afganistanu, Palestini in zdaj še mnogih drugih državah, kjer se vojaška moč uporablja za pobijanje neoboroženih civilistov, med njimi tudi novinarjev, kar vsepovprek in včasih celo namerno. V tem primeru so zaradi ekscesa Združene države Amerike in njeni zavezniki, na primer, prenehali veljati za branilce človekovih pravic in vzor delujoče demokracije.

Iz same ideje o ekscesu pa se kljub temu poraja vprašanje, kaj sploh je zadostno ali razumno? Če ni nobenih posebnih meril, postane to vprašanje zelo problematično. Trenutna ponudba informacij v medijih, vključno z internetom, bi lahko recimo veljala za pretirano, če gledamo na okorno zasičenost, ki nima trdne rešitve glede zmožnosti in sposobnosti pretoka informacij. Vemo, da omejeno znanje, intelektualne omejitve in splošna apatičnost še dodatno otežujejo problem upravljanja in razumevanja informacij, ki so potrebne za delovanje v demokratični družbi, kjer je ključnega pomena sodelovanje. Toda koliko je preveč in zato proti-produktivno? Podobno nejasno je tudi vprašanje medijske porabe. Koliko gledanja televizije je preveč, v primerjavi recimo z branjem ali kakšno drugo prostočasno dejavnostjo? Odgovor morda tiči v boljšem razumevanju različnih stopenj kulturnega razvoja, izobrazbe in navad, ki nenehno vplivajo na to, kako oblikujemo svoje potrebe ali želje.

Ali je potemtakem eksces kot vedenje sploh v nasprotju s podedovano človeško naravo? Zgodovina zahodne družbe je polna primerov ekscesivnega obnašanja posameznikov: od prehranjevanja in pitja do boja ter skupinskih ekscesov, vključno z masovno proizvodnjo in potrošništvom, pa tudi rasizmom, seksizmom in oblastništvom. Po drugi strani pa je družbeni in industrijski napredek ustvaril ustrezno okolje, v katerem se lahko eksces širi kot dopustno, če ne kar sprejemljivo početje. Čas torej ni prinesel velikih sprememb, razen morda v intenzivnosti pretiranega početja, ki temelji na razpoložljivosti bolj učinkovitih sredstev in v izpostavljenosti takšnega početja podrobnejšemu opazovanju, ki nato postane merilo za širjenje ekscesa kot kulturnega in političnega fenomena.

V mnogih industrializiranih družbah je eksces postal zaželen življenjski slog, ki presega zgolj razredni status in sloni na dostopnosti izdelkov in storitev, ki morajo ustrezati prioritetam posameznikov. Eksces si lahko privoščijo vsi, kar krepi občutek pomembnosti posameznikov kot takih in znotraj skupnosti enako mislečih. Takšno spogledovanje z ekscesivnostjo kot občasno bežanje pred razumnostjo in običajnimi pričakovanji predstavlja odmik od rutinskega obstoja, v katerem neizbežno grožnjo dolgčasa prežene obljuba nepričakovanih posledic. Eksces namreč skriva presenečenja in predstavlja nekakšno tveganje. V umetniških krogih tako obstajajo številni primeri ekscesa, saj je oblikovanje umetniškega izraza in izražanje idej pogosto tvegana igra.

Sama ideja ekscesa, ki jo dopolnjuje, na primer, še pojem presežka ali pretirane razvajenosti, kaže tudi na neskromnost in tako odpira še eno vprašanje: Kaj se je v sodobnih časih zgodilo s skromnostjo? Pri posamezniku gotovo velja za dobro lastnost, toda kljub verskim naukom in moralnim pobudam bi zelo težko našli družbeno gibanje, trend ali vsaj kakšen namig, ki bi zagovarjal, da skromnost sodi tudi v družbo.

Skromnost je, nasprotno, postala uporabna krinka za vse, ki živijo v ekscesu, tako da znova definirajo vse njene možne oblike kot preprosta darežljiva dejanja ali obupan trud za nepopolnost. Eksces se v tem primeru zoži na nepopolnost, napako ali napačno predstavo proti ideji uravnoteženosti, stabilnosti in samonadzora.

Že to, da se eksces v javni razpravi o posamezniku in družbi obravnava kot zaskrbljujoč koncept, kaže, da je posameznikova in institucionalna harmoničnost trenutno v težkem položaju v tem svetu, ki ga določajo družbene, ekonomske in politične omejitve, ki vse bolj izginjajo.

In tako se vse skupaj strne zgolj v lov za določenimi cilji, ne glede na možne posledice, še posebej za sočloveka. Na tem mestu postane eksces brezsrčno početje, ples na vulkanu, brez skrbi glede prihodnosti, a s trdnimi zahtevami za tukaj in zdaj. Rezultat takšnega ravnanja je oblika sebičnosti, v kateri je pretiravanje glavna strategija za dosego osebnih ali institucionalnih ciljev.

Premik preko običajnega, razumnega ali zakonitega vedenja predstavlja osebno tveganje ter družbeno in politično nevarnost, ki lahko celo zamaje blagor posameznikov in institucij. Hkrati pa je treba priznati, da pretiravanje prinaša zadovoljstvo, saj nudi zapeljive alternative, ki lahko izzovejo namen in smisel našega obstoja.

ŽIVELA EKSCESNA SOBOŠKA OBČINA!

Hm ... drotmantraš je zadel žebljico na glavico. Aktualni župan je pred kamerami povedal, da ne bo dal denarja za knjige, temveč ga bo raje dal za socialne probleme. Pozabil je na dejstvo, da je treba človeka naučiti loviti ribe, ne pa mu dati le kakšno smrdljivo ribo, ki je sam noče.

Kakšen hud ekscesen populizem !!!!

Dokler bo Kalimero lahko prodajal svoje zgodbice nesposobnosti bomo tavali v močvirju nerazvitosti.

Vsi od predsednika vlade, svetnikov, centra za ravnanje z odpadki, komunale, vseh javnih zavoodv, mestnih četrti so proti veleumnemu županu. Skratka sam proti vsem. Potem pa se moramo vseeno vprašati ali je eden tako pameten ali pa je velika množica ostalih tako hudo neumna ...

edijno pametno pri vsej tej norosti na toj seji je:
ka par barvnih "pupik" razbija "mačo" sivino v tiston prostore na ekscesne prafaktorje...
fsaka jim čast.

1) Več pejnez bi melo Društvo MOZAIK - ustanovitelj je mestni svetnik SD. Zaposlili do že pa nekoga iz koalicije, najverjetnše de to LDS.

2) Več pejnez bi mel tudi Zavod Pravo in pomoč - nekšni mariborski zavod, keri se kao ide pravno pomoč v MS. NIšče jih ne pita o ton nič ... Mi bi jin dali kar 10.000 jurjov, ker je šefe iz SD.
http://www.finance.si/260025/Ali_pri_Luk%B9i%E8u_vodijo_javne_razpise_d…
Etik so odžagali SDS-ovo prijavo na državnon nivoji, naši lokalni SDS de jin pa dal še več pejnezov. Novi dokaz kak izjemno koristna je koalicija SD-SDS-LDS. Bravo SDS MS! Lukšič jin je dal skoraj milijon evrov namensko ... Soboški proračun pa še dodatnih 10.000. Ka ma od toga domači SDS? Ništa .... KOALICIJO!

3) Več pejnez bi mel Zavod za kulturo? To je zavod, ge je že nameščena direktorca, ponovno iz SD!!! Navaden državljan, občan, smrtnik se na tej razpis brezveze prijavla, ker je direktor zbrani že brez razpisa.

Vse to pa potrjuje koalcijia sd+ lds + SDS!!! Od vsega toga na konci nemo v SDS meli nika, samo mo pomagali ustoličiti par rdečih direktorov, pa zrihtati Celeci pa Martinuciji par projektekov. In kda mo za par lejt ten rdečin direktoron potrkali na dveri, te do nas kraj tirali ka smo nej rdeči. Zgodovina se ponavla. Fala Martinuci pa SDS Murska Sobota d.o.o. (privatna družba, kera s centralo nema nikšne veze)

Fazani eni!

@buzdovan

nalagaš in nalagaš, da še sam sebi verjameš v tej svoji omejeni logiki.

Kaj vse bi vi v soboškem SDS-u dali, da tudi vas "nihče ne bi imel rad kot aktualnega župana", samo teh 55% volilcev, ki ga volilo.

Vas pa po drugi strani VSI imajo radi (vključno s Komunalo in centrom za odpadke ;-) ), edino volilcev, ki vas marajo, je premalo (7%).

Narobe svet po SDS-ovsko :)

Kdo je potem Kalimero?

Naj namišljena večina v mestnem svetu LDS+SD+satelit SDS sprejme sklep in proglasi svojega SDS župana. :) Če že direktorjev SDS ne bo dobila, ker vsa mesta gredo v SD.

Nekateri tukaj enostavno neščejo razmiti razlike med županskimi volitvami in volitvami v občinski svet. In se vztrajno obešajo na odstotke, ki so jih dobili županski kandidati... in jočejo, kako vsi hočejo nekaj njihovemu Štihi, čeprav je ta dobil več kot polovico glasov.
Še enkrat - Štiha ma en problem: njegov modri zbor je v krepki manjšini v občinskem svetu in se mora on temu prilagajati. Samo to - nič več in nič manj.
Jaz se garažne hiše nič ne veselim (vprašanje ali jo MS v resnici potrebuje). Parkiranje v tej hiši nede poceni. Posledica - vsi bodo želeli parkirati kje drugje. Ker bo garažna hiša prazna, drugje pa de pločevine preveč, bodo mestni redarji in policaji pobirali harač kot zmejšani. V naslednji fazi bodo tudi plave cone postale plačljive; tudi za kratek čas. In na koncu bo celo mestno središče (širše) plačljivo. In takrat se bo pokazala lakomnost upravljalca parkirne hiše ter mestne občine - ali v resnici kdo verjame, da bo parkirnina za en sam cent nižja kot je npr. v Ljubljani? Zakaj naj bi bila?
S tem tudi M. Sobota dokončno izgublja tiste majhne prednosti, ki jih je imela za bivanje pred večjimi mesti. O pomanjkljivostih pa rajši ne bi.

@buldog

ne delaj se neumnega. Buzdovan piše od Štihecu, kako ga nihče ne mara. Od Natuzzijeve Komunale naprej :) Gre za županske volitve, Štihec ni v mestnem svetu.

Verjamem da ga SDSovčki na Komunali na marajo, ga pa marajo volilci in to žre SDS-ovčke. Ker njih namreč ne...

V tej sds se še vedno niste znebili Štihca, kar naprej vam meša štrene. Tudi Modri zbor igra razglašeno zaradi njega. Prav zabavno.