Minister Žiga Turk je povedal tudi, da je z izvajanjem EPK zadovojen, zanj pomembno pa je, kaj bo v Pomurju ostalo po koncu programa.
Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je Pomurje včeraj obiskal v sklopu dvodnevnega obiska vlade, ki poteka še danes. Ob natrpanem urniku smo ga lahko ujeli zgolj za tri trenutno najbolj aktualna vprašanja. Časa za daljši pogovor bo še, je obljubil.
Kako ste zadovoljni z izvajanjem programa Evropska prestolnica kulture? Pričakovanja so bila namreč velika.
"V tem programu je kar nekaj zanimivih izhodišč, nekaj zanimivih novih vzorcev. Eden je ta, kako se povezuje v programe vključuje izobraževanje in kako je povezano z znanostjo. Druga zanimiva tema je, da to ni samo v enem mestu, ampak da je cela mreža mest, ki pri tem sodeluje. Prav tako ne gre za to, da imamo nekaj super spektaklov v nekem mestu, ampak gre za neko kulturno prenovo nekega mesta oz. mest. V upanju, da bo nekaj od tega, kar bo v času EPK posejanega, vzpostavljeni stiki, vzroci, da bo to kasneje prispevalo k boljši kulturi v najširšem smislu na tem območju."
V Pomurju imamo poleg večih izrednih tri redne študijske programe. Vendar se slednji se soočajo z visokimi stroški, zanimanja pa pogosto tudi ni dovolj za zapolnitev letnikov. Kakšne ukrepe bi ministrstvo lahko izvedlo za izboljšanje položajev višješolskih in visokošolskih programov v Pomurju? So ti programi zunaj Maribora in Ljubljane prihodnost izobraževanja?
"Slovenski visokošolski prostor ima to lastnost, da ena univerza finančno in po številu profesorjev in študentov pokriva več kot ostale skupaj. Tudi ne drži, kot sami ugotavljate, da bi ta visokošolski prostor bil krajevno skoncentriran. Ti visokošolski zavodi, ki jih imate tukaj, so podružnice tistega, kar že obstaja drugje po Sloveniji. Na ta način se organizira, da lahko pride do uporabe oz. izmenjave profesorjev.
Prav gotovo bi ta prostor lahko boljše organizirali, če bi prepoznali, da obstaja neka regijska pestrost. Da obstajajo specifične želje, potrebe po določenih programih v določenih okoljih."
Kakšno pa je vaše stališče do ideje o ponovni vzpostavitvi poklicnega srednješolskega programa šivilja v Murski Soboti?
"Slišim po eni strani, da bi tukaj vzpostavili šolo za dizajn v Kopru, po drugi strani pa slišim, da ni pravega posluha v Muri, češ, rabimo šivilje. Poklicnega izobraževanja ne bi zanemarjal, saj mislim, da je že dovolj v krizi. Ne bo dovolj dela za vse, ki gredo v gimnazije in potem na univerze. Vendarle imeti nek poklic pomeni, da nekaj znaš, naš srednješolski sistem pa je tudi tako narejen, da če začneš na poklicnem nivoju, lahko greš potem na univerzo ali drugi visokošolski zavod.
Če gospodarstvo pravi, da potrebujemo šivilje, potem bi jaz temu prisluhnil. Je pa potem naloga gospodarstva, da poišče takšne programe, da bodo te šivilje primerno plačane. Težko je tekmovati s konfekcionarji ne le iz Turčije in Kitajske, ampak tudi z vsemi tistimi, kamor slabo plačana delovna mesta iz Turčije in Kitajske že bežijo. To je stvar tega, da nekdo prepozna poslovne priložnosti iz neindustrijske šiviljske industrije. Pomurje je vseeno nekaj ur od Budimpešte, Dunaja, Münchna, Benetk, tu je krog nekaj milijonov razmeroma premožnih ljudi, ki bi morda kupovali napol po meri narejene obleke. Nisem strokovnjak za to, ampak vsako znanje potrebuje idejo, kako bo oplemeniteno."