V okviru prihajajoče pokojninske reforme je na mizi tudi predlog za zvišanje upokojitvene starosti za dve leti, in sicer iz 65 na 67 let. Zaradi sporne napovedi smo preveili, ali naši bralci takšno zvišanje podpirajo ali ne. To so rezultati.
Načrtovana pokojninska reforma v Sloveniji je ena izmed ključnih reform, ki jih vlada namerava izvesti v prihodnjem letu. Cilj reforme je zagotoviti vzdržnost in pravičnost pokojninskega sistema, ki se sooča z izzivi staranja prebivalstva, nizkih pokojnin in neenakosti med generacijami.
Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer pripravljajo pokojninsko reformo, imajo trenutno na mizi širok nabor možnih ukrepov in scenarijev, kako zagotoviti takšen pokojninski sistem.
Izhodišča za pokojninsko reformo, ki jih je pripravilo ministrstvo, vključujejo tudi predlog za zvišanje upokojitvene starosti za dve leti, medtem ko bi zahtevana pokojninska doba ostala 40 let.
Višji upokojitveni starosti že zdaj nasprotujejo mladi, med drugim v sindikatu Mladi Plus, v katerem opozarjajo, da bi morala vlada pokojninsko blagajno najprej polniti z drugimi ukrepi.
Zaradi sporne napovedi o zvišanju upokojitvene starosti za dve leti smo se odločili preveriti, ali naši bralci takšno zvišanje podpirajo ali ne. Poglejte, kaj smo ugotovili.
Po novih pravilih bi se upokojevali pri 67 letih
V pogajanjih o pokojninski reformi bo govora tudi o predlogu za zvišanje upokojitvene starosti za dve leti, je napovedal državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija.
Veljavni splošni pogoji za starostno upokojitev so tako za moškega kot za žensko 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa oziroma 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Tako se ne bi več upokojevali pri 65 letih, pač pa s 67 leti.
Poleg tega na ministrstvu v izhodiščih predlagajo več ukrepov za spodbujanje delovne aktivnosti starejših. Tako bi denimo nadaljevali izplačevanje 40-odstotnega oziroma 20-odstotnega dela starostne pokojnine za delo po dopolnjenem 40. letu pokojninske dobe.
Pogajanja naj bi po napovedi ministrstva iz julija končali do aprila 2024, v mesecih zatem pa naj bi vlada poslala zakonski predlog v obravnavo v državni zbor.
Ta naj bi predlog sprejel do konca leta 2024, zakon pa bi z ustrezno dolgimi prehodnimi obdobji začel veljati 1. januarja 2025.
Rezultati ankete
Na ministrstvu za delo opozarjajo, da bo čez dobrih 20 let v Sloveniji živelo 30 odstotkov ljudi, starejših od 65 let. Zaradi česar, če želimo ohraniti pokojninski sistem, bomo morali delati dlje.
To dejstvo potrjujejo tudi projekcije prebivalstva (EUROPOP2023), ki kažejo na to, da naj bi se v Sloveniji število prebivalcev starejših od 65 let do leta 2100 povešalo za 37,7 odstotka.
Prve podrobnosti nove pokojninske reforme tako kažejo, da se ne bomo upokojevali več s 65 leti, pač pa s 67 leti. Četudi po besedah pristojnega državnega sekretarja novosti še niso povsem usklajene in bi jih uvajali postopoma, pa nas je zanimalo, ali naši bralci podpirajo načrtovane spremembe.
Takšni so rezultati.
V anketi je sodelovalo 820 udeležencev oziroma bralcev. Pri tem jih je 134 oziroma 16,34 odstotka glasovalo, da načrtovane spremembe in s tem zvišanje upokojitvene starosti za dve leti podpirajo, 670 bralcev oziroma 81,71 odstotka, da spremembe ne podpirajo, 16 oziroma 1,95 odstotka posameznikov pa je glasovalo, da so neodločeni.
